25. 4. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Eliyahuja Mesike, Izrael, ki ga zastopa Sarah Cooper, odvetnica v Ljubljani, na seji 25. aprila 2014

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 192., 194., 197. in 199. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Ip 5354/2013 z dne 4. 12. 2013 se ne sprejme.

3.Pobudnik oziroma pritožnik sam nosi svoje stroške postopka pred Ustavnim sodiščem.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnik (v postopku zavarovanja upnik) vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča, s katerim je bil sklep sodišča prve stopnje o dolžnikovem ugovoru na podlagi dolžnikove pritožbe spremenjen tako, da je bilo ugovoru ugodeno, sklep o zavarovanju (tj. o predhodni odredbi, s katero je bil odrejen rubež zemljiških dolgov, ki ju je dolžnik ustanovil na svojih nepremičninah oziroma zemljiških pisem, ki sta bili izdani na tej podlagi) razveljavljen in pritožnikov predlog za zavarovanje zavrnjen, razveljavljena pa so bila tudi vsa opravljena dejanja zavarovanja. V dopolnitvi ustavne pritožbe pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj izda začasno odredbo, s katero naj se do odločitve Ustavnega sodišča o tej ustavni pritožbi sodišču v izvršilnem postopku št. 3191 In 771/2013 prepove izročitev zemljiških pisem dolžniku za primer, da bi to sodišče na podlagi pravnih sredstev dolžnika zoper sklep o izvršbi razveljavilo odločitev o rubežu zemljiških pisem in dolgov.

Pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 192., 194., 197. in 199. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Zatrjuje neskladje navedenih zakonskih določb (te opredeljujejo pojem zemljiškega dolga ter urejajo njegov nastanek, prenos in plačilo) z 2., 14., 33. in 67. členom Ustave.

Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) določa v drugem odstavku 24.b člena, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s prvo in tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske norme. V pobudi očitane protiustavnosti ni mogoče utemeljiti zgolj s trditvijo, da je zakonska določba protiustavna, če se razlaga na način, kot jo je razlagalo sodišče. Jasno in določno morajo biti navedeni razlogi, iz katerih se zakonski določbi očita protiustavnost. Predvidevanje, da bo Ustavno sodišče morebiti zgolj iz trditev, s katerimi se utemeljuje kršitev človekovih pravic, usmerjenih zoper sodno odločbo, sámo ugotavljalo, koliko so lahko takšni očitki upoštevni tudi kot razlogi za protiustavnost zakona, in jih presojalo v okviru pobude, ki je posebno pravno sredstvo, tej zahtevi ne zadosti (tako Ustavno sodišče med drugim v sklepu št. U-I-20/10, Up-122/10 z dne 26. 1. 2011).

Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 192., 194., 197. in 199. člena SPZ ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ne navaja namreč razlogov za protiustavnost zakonskega besedila izpodbijanih členov, ampak izpodbija le njihovo domnevno protiustavno razlago, ki jo je sprejelo sodišče. Zato Ustavno sodišče pobudnika ni pozvalo k dopolnitvi pobude, temveč je pobudo zavrglo (1. točka izreka). Če bi očitane kršitve človekovih pravic zahtevale poprejšnjo presojo zakonskih določb zaradi odločitve o ustavni pritožbi, bi namreč Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUstS sámo začelo postopek za oceno njihove ustavnosti.

Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka). Pri tem se Ustavno sodišče ni spuščalo v vprašanje, ali pritožnik sploh izkazuje pravni interes za vložitev ustavne pritožbe.

Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 55.b člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 49. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena ZUstS ter petega odstavka v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik