Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče dovoliti izvršbo za izterjavo celotne glavnice v znesku 3.700,00 EUR in za zakonske zamudne obresti od tega zneska od 21. 12. 2024 do plačila, saj upnik predčasne zapadlosti celotne terjatve ni dokazal na zakonsko predpisani način. To je z javno listino, s po zakonu overjeno listino ali s pravnomočno sodno odločbo, glede na to, da navedeni datum predčasne zapadlosti celotne glavnice ne izhaja že iz samega zapisnika o poravnavi.

V predmetni zadevi gre za izvršilni postopek, ne za pravdni postopek, in sicer za izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave. Za to vrsto izvršilnega naslova pa ZIZ v 20. členu povsem jasno določa način dokazovanja zapadlosti terjatve, ko ta ne izhaja že iz zapisnika o poravnavi, in sicer izključno s kvalificirano listino. Navedeno velja tudi za primere t. i. negativnih dejstev. Takšna ureditev je tudi razumljiva, glede na to, da je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje spornih dejstev v zvezi z vprašanjem, ali je terjatev sploh že zapadla. To je stvar pravdnega postopka, če zapadlost ne izhaja že iz zapisnika o poravnavi, oziroma če upnik ne razpolaga niti z javno ali s po zakonu overjeno listino, ki dokazuje predčasno zapadlost celotne terjatve.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep o izvršbi v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II.Upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje, na podlagi izvršljive sodne poravnave, sklenjene dne 6. 11. 2024 pred Okrajnim sodiščem v Domžalah opr.št. P 98/2022, na predlog upnika zoper dolžnico dovolilo izvršbo zaradi izterjave izvršljive terjatve upnika, in sicer: 1. glavnice v znesku 3.100,00 EUR, 2. zakonskih zamudnih obresti od zneska 700,00 EUR za čas od 21. 12. 2024 do plačila, 600,00 EUR za čas od 21. 1. 2025 do plačila, 600,00 EUR za čas od 21. 2. 2025 do plačila, 600,00 EUR za čas od 21. 3. 2025 do plačila in 600,00 EUR za čas od 22. 4. 2025 do plačila, in izvršilnih stroškov predloga, odmerjenih na 156,00 EUR, ter vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki jih je dolžnica dolžna upniku plačati v roku 8 dni od prejema sklepa o njihovi odmeri, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje do plačila, in sicer z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, z rubežem plače ter z rubežem in cenitvijo dolžničinih premičnin (I. točka izreka); za izvršitelja je sodišče prve stopnje določilo A. A. (II. točka izreka); predlog za izvršbo pa je zavrnilo v delu, v katerem je upnik predlagal: - izterjavo glavnice v znesku nad 3.100,00 EUR, - zakonske zamudne obresti od glavnice od posameznih delov glavnice za čas pred datumi, kot so le-ti navedeni v točki I.2 izreka tega sklepa, - uveljavitev terjatve z rubežem in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev, - izterjavo stroškov predloga za izvršbo v znesku nad 156,00 EUR, in - izterjavo zakonskih zamudnih obresti od stroškov izvršilnega predloga in od nadaljnjih izvršilnih stroškov za čas od njihovega nastanka do izteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (III. točka izreka).

2.Upnik je vložil pravočasno pritožbo zoper III. točko izreka sklepa o izvršbi. Višjemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, podredno pa ugoditev predlogu za izvršbo in priznanje upniku dodatnih izvršilnih stroškov. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Kot bistveno navaja, da zavzeto stališče sodišča prve stopnje od upnika zahteva, da dokazuje negativno dejstvo. Dokazno breme glede dokazovanja negativnega dejstva pa je na tistem, ki obstoj dejstva zatrjuje, in ne na tistem, ki obstoj dejstva zanika. Negativno dejstvo je nemogoče dokazovati. S tem v zvezi se upnik sklicuje na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 52/2024 z dne 1. 3. 2024 in I Cp 2566/2018 z dne 5. 3. 2019. Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral nastop pogoja dokazati upnik. Le-ta tako niti nima pravne podlage za ugotavljanje nastopa pogoja, saj je njegova terjatev ugotovljena s (pravnomočno) sodno poravnavo, ter tako upnik nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Prav tako obstoja oziroma nastanka negativnega dejstva ne more potrditi notar. Določbo 26. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) je treba interpretirati upoštevaje določbo drugega odstavka 20. člena ZIZ, da se zapadlost terjatve dokazuje z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Kljub takšni zakonski določbi pa prvostopenjsko sodišče terjatve, ki je bila ob izdaji zapisnika o poravnavi, javne listine ali po zakonu overjene listine še ne zapadla, dovoljuje zgolj na podlagi listine, iz katere takšna terjatev izvira. Navedeno pa je tudi življenjsko logično, saj so tako terjatve, ugotovljene s sodnimi odločbami, kot tudi terjatve, določene s sodnimi poravnavami, sklenjene s paricijskim rokom, v katerem ima dolžnik čas, da terjatev prostovoljno izpolni. Take terjatve postanejo izvršljive šele, če jih dolžnik ne izpolni v danem roku. Glede na to, da so izpolnitve vseh sodnih odločb ter sodnih poravnav vezane na paricijski rok, so posledično vse sodne odločbe in sodne poravnave pogojno izvršljive, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer: - dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil in - je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Ker je torej (prisilna) izvršljivost vseh obveznosti, ugotovljenih v sodnih odločbah in sodnih poravnavah pogojna, bi tako vsaka izvršba na podlagi takih odločb in poravnav podlegla pod 26. člen ZIZ, posledično pa bi bila neizvršljiva. Določba sodne poravnave, sklenjene med upnikom in dolžnikom, je tako z dnem sklenitve sodne poravnave postala pravnomočna, z dnem neizvršitve obveznosti s strani dolžnika pa tudi izvršljiva. Da je celotna terjatev upnika postala izvršljiva, pa izhaja tudi iz dejstva, da je nastop pogoja zapadlosti celotne terjatve vezan na obstoj zapadlosti in neplačila posameznega obroka terjatve. Posledično je sodišče prve stopnje samo ugotovilo obstoj izpolnjenosti pogoja ter posledično zapadlosti terjatve v celoti s tem, ko je ugotovilo, da je zapadla terjatev dne 21. 12. 2024. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tudi stroške predloga za izvršbo za sestanek s stranko in pregled listin. Velja namreč, da stranki pripada povračilo stroškov za sestanek s pooblaščencem, kjer se pregleda listine in opravi ustni razgovor s stranko ter dogovori nadaljnje sodelovanje in pričetek ali nadaljevanje postopkov. V konkretnem primeru tako upniku pripada vsaj povračilo izvršilnih stroškov uvodnega posveta z njegovim pooblaščencem.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Višje sodišče je sklep o izvršbi v izpodbijanem delu (III. točka izreka) preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

5.Sodišče, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZIZ, izvršbo dovoli na podlagi izvršilnega naslova, pri čemer je po 1. točki drugega odstavka istega člena izvršilni naslov tudi izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava. Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla (prvi odstavek 20. člena ZIZ), zapadlost terjatve pa se dokazuje z zapisnikom o sodni poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Če zapadlosti na način iz prejšnjega odstavka ni mogoče dokazati, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (tretji odstavek 20. člena ZIZ).

6.Upnik je predlog za izvršbo v obravnavani zadevi vložil na podlagi sodne poravnave, sklenjene med njim in dolžnico pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, opr.št. P 98/2022 z dne 6. 11. 2024. Predlagal je izvršbo zaradi izterjave glavnice v znesku 3.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2024 do plačila. Po sodni poravnavi (prvi odstavek 1. točke sodne poravnave) je dolžnica dolžna upniku znesek 3.700,00 EUR plačati v šestih obrokih, in sicer 700,00 EUR z zapadlostjo 20. 12. 2024, 600,00 EUR z zapadlostjo 20. 1. 2025, 600,00 EUR z zapadlostjo 20. 2. 2025, 600,00 EUR z zapadlostjo 20. 3. 2025, 600,00 EUR z zapadlostjo 21. 4. 2025 in 600,00 EUR z zapadlostjo 20. 5. 2024. Med strankama je bilo dogovorjeno, da v primeru zamude s plačilom posameznega obroka takoj zapade v plačilo celoten znesek, ne glede na siceršnjo zapadlost posameznega obroka, in lahko upnik takoj začne z izvršbo celotnega dolgovanega zneska (drugi odstavek 1. točke sodne poravnave).

7.Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi izdalo dne 22. 4. 2025, in sicer za obroke, zapadle v času od meseca decembra 2024 do vključno meseca aprila 2025, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih delnih zneskov glavnice od dneva zamude s plačilom posameznega mesečnega obroka do plačila. V izpodbijani III. točki izreka sklepa o izvršbi pa je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrnilo (med drugim) v delu, v katerem je upnik zahteval izvršbo za izterjavo glavnice v znesku nad 3.100,00 EUR in za zakonske zamudne obresti od delnih zneskov glavnice za čas pred nastopom zamude s plačilom posameznega mesečnega obroka, upoštevaje zapadlost obrokov, kot je določena v prvem odstavku 1. točke sodne poravnave.

8.Kot že navedeno, je upnik v predlogu za izvršbo, vloženem 7. 3. 2025, zahteval izterjavo celotne glavnice po sodni poravnavi v znesku 3.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2024 do plačila, in sicer z utemeljitvijo, da dolžnica ob vložitvi predloga za izvršbo ni poravnala niti še enega do tedaj zapadlega obroka, to je za mesece december 2024, januar 2025 in februar 2025. Upnik se je torej oprl na določilo drugega odstavka 1. točke sodne poravnave, v katerem je bila med strankama dogovorjena predčasna zapadlost celotne glavnice v primeru zamude s plačilom kateregakoli že zapadlega obroka.

9.Sodišče prve stopnje izvršbe, kot jo je predlagal upnik, pravilno ni dovolilo. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče dovoliti izvršbo za izterjavo celotne glavnice v znesku 3.700,00 EUR in za zakonske zamudne obresti od tega zneska od 21. 12. 2024 do plačila, saj upnik predčasne zapadlosti celotne terjatve ni dokazal na zakonsko predpisani način. To je z javno listino, s po zakonu overjeno listino ali s pravnomočno sodno odločbo, glede na to, da navedeni datum predčasne zapadlosti celotne glavnice ne izhaja že iz samega zapisnika o poravnavi (drugi in tretji odstavek 20. člena ZIZ).

10.Zapadlost celotne terjatve v trenutku vložitve in odločanja o predlogu za izvršbo ni izhajala iz zapisnika o sodni poravnavi, saj je bila odvisna od nastopa bodočega, negotovega dejstva, nastop katerega (in posledično takojšnjo zapadlost celotne terjatve) pa je treba izkazovati s kvalificirano listino, to je z javno ali s po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku (drugi in tretji odstavek 20. člena ZIZ). Iz podatkov spisa izhaja, da upnik zahtevi po izkazu zapadlosti s kvalificirano listino v smislu teh določb ni zadostil.

11.Da bi predlogu za izvršbo predložil kvalificirano listino, upnik v pritožbi niti ne trdi. Meni pa, da v predmetni situaciji, ko je predčasna zapadlost celotne obveznosti vezana na nastop negativnega dejstva (zamuda s plačilom posameznega obroka), zapadlosti ni bil dolžan oziroma niti ni mogel dokazovati. Sklicuje se na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 52/2024 z dne 1. 3. 2024, po kateri je dokazno breme za dokazovanje negativnega dejstva na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva. Prav tako se upnik v pritožbi sklicuje tudi na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2566/2018 z dne 5. 3. 2019, skladno s katero je nemogoče dokazovati negativno dejstvo, zato dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje t.i. pozitivno dejstvo. Višje sodišče teh argumentov ne sprejema.

12.Treba je namreč upoštevati, da gre v predmetni zadevi za izvršilni postopek, ne za pravdni postopek, in sicer za izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave. Za to vrsto izvršilnega naslova pa ZIZ v 20. členu povsem jasno določa način dokazovanja zapadlosti terjatve, ko ta ne izhaja že iz zapisnika o poravnavi, in sicer izključno s kvalificirano listino. Navedeno velja tudi za primere t. i. negativnih dejstev. Takšna ureditev je tudi razumljiva, glede na to, da je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje spornih dejstev v zvezi z vprašanjem, ali je terjatev sploh že zapadla. To je stvar pravdnega postopka, če zapadlost ne izhaja že iz zapisnika o poravnavi, oziroma če upnik ne razpolaga niti z javno ali s po zakonu overjeno listino, ki dokazuje predčasno zapadlost celotne terjatve. Sodišče prve stopnje je torej pravilno štelo, da ni pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo celotne glavnice v znesku 3.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2024 do plačila, pri čemer pravna podlaga za tak zaključek ni 26. člen ZIZ, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, temveč 20. člen ZIZ.

13.Dalje pritožba še poudarja, da so izpolnitve tako sodnih odločb, kot tudi sodnih poravnav vezane na paricijski rok ter da je tako izvršljivost vseh obveznosti iz takšnih listin pogojna. Tudi s tem argumentom upnik ne more uspeti. V konkretnem primeru je namreč za odločitev o pritožbi bistveno le, ali je upnik predčasno zapadlost celotne terjatve iz sodne poravnave dokazal na zakonsko predpisani način, torej kot mu nalaga 20. člen ZIZ. Odgovor na navedeno vprašanje pa je iz razlogov, pojasnjenih zgoraj, nikalen. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za dovolitev izvršbe za celotno glavnico 3.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2024 do plačila. Odločitev v prvi alineji III. točke izreka sklepa o izvršbi je tako pravilna, posledično pa je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo pravilno zavrnilo tudi glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od delnih zneskov glavnice za čas pred zamudo s plačilom posameznega mesečnega obroka, upoštevaje zapadlost obrokov, kot je ta določena v prvem odstavku 1. točke sodne poravnave (prim. druga alineja III. točke izreka izpodbijanega sklepa o izvršbi).

14.Končno pritožba neutemeljeno prereka tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo glede stroškov izvršilnega predloga v znesku nad 156,00 EUR (četrta alineja III. točke izreka sklepa o izvršbi). Sodišče je namreč pravilno štelo, da upniku ne gredo stroški za sestanek s stranko in pregled listin, saj sta ti opravili že zajeti v priznani odvetniški nagradi za sestavo vloge - predloga za izvršbo. Ni pa podlage, da bi se upniku priznali ločeno stroški odvetniške nagrade za sestavo predloga za izvršbo in posebej še stroški odvetniške nagrade za sestanek s stranko in pregled listin.

15.Glede ostalih odločitev (alinej) v izpodbijani III. točki izreka sklepa o izvršbi pritožba nima nobenih posebnih razlogov, višje sodišče pa ni našlo niti nobenih pritožbenih razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Neutemeljeno pritožbo upnika je zato zavrnilo in sklep o izvršbi v izpodbijani III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Tako tudi VSL Sklep II Ip 1504/2022 z dne 13. 12. 2022, VSL Sklep I Ip 833/2022 z dne 24. 8. 2022, VSL Sklep II Ip 131/2022 z dne 16. 2. 2022, VSL Sklep III Ip 3476/2016 z dne 7. 12. 2016, VSL sklep I Ip 2817/2016 z dne 26. 10. 2016...

2V tej zvezi velja opozoriti na drugačen položaj, ko gre za izvršbo na podlagi notarskega zapisa kot izvršilnega naslova.

3Prim. VSL sklep I Ip 1048/2023 z dne 10. 10. 2023.

4Na primer VSC sklep I Ip 181/2020 z dne 18. 6. 2020.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 26

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.