Jedro

Pravica pritožnice do nakupa stanovanja, v katerem prebiva (oziroma njene druge pravice po drugem odstavku 173. člena SZ-1), je odvisna od soglasja (so)lastnikov stanovanja, ki je v obravnavanem primeru solastnina udeležencev. Ker je soglasje solastnikov za odsvojitev (prodajo) dela stvari (enega od stanovanj) posel, ki presega posle rednega upravljanja, je v primeru neobstoja soglasja rešitev tega vprašanja pravzaprav mogoča le z delitvijo solastne stvari. Ker je prav ta v teku, je ob takem dejanskem stanju brez dvoma podan pravni interes pritožnice za udeležbo (procesna predpostavka) v tem nepravdnem postopku. Od odločitve v tem postopku so namreč odvisna njena upravičenja po citirani določbi SZ-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dovoli udeležba M. D. K. v postopku.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog M. D. K. za prijavo udeležbe v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastne nepremičnine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 131/2011 zavrnilo, na podlagi zaključka, da navedena ni verjetno izkazala obstoja zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice, saj ji v skladu z določbami 125. člena Stanovanjskega zakona (iz leta 1991, v nadaljevanju SZ) v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Stanovanjskega zakona (iz leta 2003, v nadaljevanju SZ-1), denacionalizacijski upravičenec, ki mu je bilo vrnjeno stanovanje oziroma njegovi pravni nasledniki, stanovanja niso dolžni prodati (1).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje M. D. K. s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni, podredno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi meni, da je sklep nepravilen in nezakonit. Navaja, da dvosobno stanovanje (v izmeri 67,86 m2, ki se nahaja v III. nadstropju stanovanjske hiše na Č. 2, v L., na katerem je imela pritožnica stanovanjsko pravico) ni v izključni lasti predlagateljev, pravnih naslednikov denacionalizacijskega upravičenca, temveč je v solasti tako predlagateljev (skupaj do deleža 39/104) kot nasprotne udeleženke (do deleža 65/104), pri čemer predmetno stanovanje še ni vpisano v zemljiški knjigi kot posamezen etažni del, temveč je del posameznega dela stavbe št. 900 v stavbi 144 k.o. X, kar izhaja tako iz zemljiškoknjižnih podatkov kot tudi denacionalizacijske odločbe, kar med strankami ni sporno. Denacionalizacijskemu upravičencu A. P. (predlagatelji so pravni nasledniki navedenega) je bilo vrnjenih le 39/104 hiše, pri čemer v naravi stanovanjska hiša predstavlja dvosobno stanovanje v II. stanovanju, trisobno stanovanje v III. nadstropju, dvosobno stanovanje v III. nadstropju, dvosobno stanovanje v II. nadstropju in poslovni prostor v pritličju, kot posamezen del stavbe pa predstavlja tudi iz denacionalizacije izvzeto trisobno stanovanje s kabinetom v I. nadstropju hiše, katerega lastnik je sedaj B. M.. V priglasitvi pritožnica ni zatrjevala, da so ji predlagatelji dolžni prodati stanovanje oziroma svoj solastniški delež na stanovanju, ki ga zaseda, temveč na dejstvo, da ji je nasprotna udeleženka dolžna prodati predmetno dvosobno stanovanje (oziroma solastniški delež na njem), ki je sedaj del posameznega dela stavbe in predmet nepravdnega postopka. V kolikor bi sodišče vpogledalo v sodni spis opr. št. III P 961/2012, kot je bilo predlagano, bi lahko ugotovilo, da je pritožnica zoper nasprotno udeleženko (in ne predlagatelje) sprožila sodni postopek za odkup citiranega stanovanja oziroma podrejeno za odkup solastniškega deleža citiranega stanovanja (do 65/104), in sicer po 117. in 119. členu v skladu s 123. členom SZ in v povezavi s prvim odstavkom 1. točke 196. člena SZ-1. Vse to bi lahko sodišče ugotovilo na podlagi zemljiškoknjižnih izpiskov in navedenega spisa sodišča, v nasprotju z navedenim pa je prišlo do povsem napačnih zaključkov. Poleg tega se sodišče napačno sklicuje na 125. člen SZ, saj je citiran člen sedaj nadomeščen s 173. členom SZ-1. Zato je nedvomno pritožnica izkazala verjetnost svojega zahtevka za odkup predmetnega stanovanja oziroma najmanj odkup solastniškega deleža (do 65/104) od nasprotne udeleženke, zaradi česar je zaključek, da pritožnica ni verjetno izkazala obstoja zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na stanovanju popolnoma nepravilen. Pritožnica ima jasno nedvomno močan pravni interes na udeležbi v predmetnem postopku, ki utegne biti z odločbo prizadet, pri čemer poudarja, da se je nasprotna udeleženka z udeležbo prijaviteljice tudi strinjala.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih v zvezi z nadomestnim odkupom ureja SZ-1 v 173. členu (urejanje razmerij v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljanju) in v drugem odstavku določa, da potem, ko je bila stanovanjska stavba ali stanovanje (v nadaljnjem besedilu: stanovanje), odvzeto po predpisih o podržavljanju ali zaplenjeno, vrnjeno prvotnemu lastniku (v nadaljnjem besedilu: lastnik), lahko najemnik na takem stanovanju uveljavlja pravico po SZ-1 bodisi do nakupa stanovanja, v katerem prebiva, če se lastnik s tem strinja, bodisi do nakupa drugega stanovanja ali gradnje hiše, v roku petih let od uveljavitve tega zakona oziroma pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, če na dan uveljavitve tega zakona postopek denacionalizacije še ni pravnomočno končan. V obravnavani zadevi ni sporno, da je [1] M. D. K. najemnica (bivša imetnica stanovanjske pravice) dvosobnega stanovanja v izmeri 67,86 m2 v III. nadstropju stanovanjske hiše Č. 2, L. in da je [2] navedena nepremičnina predmet tega postopka (za delitev stvari v solastnini oz. etažni (so)lastnini – razdružitve ((raz)delitve) stvari – ene nepremičnine). Pravica pritožnice do nakupa stanovanja, v katerem prebiva (oziroma njene druge pravice po drugem odstavku 173. člena SZ-1; nesporno pritožnica upravičenje do nakupa stanovanja pravočasno uveljavlja) je odvisna od soglasja (so)lastnikov stanovanja, ki je v obravnavanem primeru solastnina udeležencev (predlagateljev do 39/104 in nasprotne udeleženke do 65/104 - v preostalem delu je eno stanovanje (stanovanje nasprotnega udeleženca) v etažni lastnini - to stanovanje je bilo izvzeto iz nacionalizacije). Ker je soglasje solastnikov za odsvojitev (prodajo) dela stvari (enega od stanovanj) posel, ki presega posle rednega upravljanja (2), je v primeru neobstoja soglasja (prav zato gre v obravnavani zadevi) rešitev tega vprašanja pravzaprav mogoča le z delitvijo solastne stvari. Ker je prav ta v teku, je ob takem dejanskem stanju brez dvoma podan pravni interes M. D. K. za udeležbo (procesna predpostavka) v tem nepravdnem postopku (3). Od odločitve v tem postopku so namreč odvisna njena upravičenja po citirani določbi SZ-1 (4).

5. Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je zato pritožbeno sodišče pritožbi M. D. K. ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dovolilo udeležbo navedene v obravnavani nepravdni zadevi.

6. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih pritožnica ni uveljavljala.

(1) Pritožbeno sodišče pri tem pripominja, da ne razume osporavanja udeležbi M. D. K. v postopku s strani predlagateljev, saj njena udeležba podpira njihov predlog delitve;

(2) Prim. 67. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ);

(3) Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da je M. D. K. prijavila udeležbo kot stransko intervencijo (na strani nasprotnih udeležencev) v skladu z določbo 199. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), in ne udeležbe v smislu 20. člena ZNP; v pritožbi pritožnica navaja zgolj, da gre za udeležbo in se kaj več o tem ne opredeli; bo pa potrebno v nadaljnjem teku postopka razjasniti procesni položaj udeleženke M. D. K. glede na določbo četrtega odstavka 201. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in njena nadaljnja procesna dejanja;

(4) Do bodisi nakupa stanovanja, do nakupa drugega stanovanja ali gradnje hiše (drugi odstavek 173. člena);