Jedro

Rum je destilirana alkoholna pijača, izdelana iz melase sladkornega trsa, kar pomeni, da alkohol v likerskem vinu ni bil pridobljen zgolj s fermentacijo, s tem pa sporno likersko vino iz tarifne oznake 2205 KN spada med vmesne pijače in ne med druge fermentirane pijače, kot je stališče tožnice ter je zanjo v skladu s 43. členom ZTro potrebno plačati trošarino.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Carinski urad Brežice tožnici za likersko vino iz modre frankinje iz tarifne oznako 2205, v količini 500 l, v višini trošarine 100 EUR za en hektoliter vmesne pijače, ki je bilo proizvedeno v davčnem obdobju januar 2012, določil dajatve iz naslova trošarine v znesku 500,00 EUR in obresti v znesku 19,35 EUR, skupaj 519,35 EUR, z rokom plačila 30 dni od vročitve, sicer bo nastal trošarinski dolg izterjan prisilno in bodo zaračunane zamude zamudne obresti (točka 1 izreka). Pritožba ne zadrži izvršitve, stroški v zvezi s postopkom niso nastali (točki 2 in 3 izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je bil pri tožnici kot nosilki dopolnilne dejavnosti na kmetiji - turistična kmetija z nastanitvijo - opravljena trošarinska kontrola ter v skladu s 130. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2) sestavljen zapisnik, na katerega je tožnica podala pripombe, ki jih carinski organ ni upošteval. V postopku je tožnica dostavila recepturo za izdelavo likerskega vina iz modre frankinje. Iz analize blaga, ki je bila opravljen v carinskem laboratoriju z namenom preverjanja vsebnosti alkohola in uvrstitve v tarifno oznako izhaja ugotovitev, da je pravilna uvrstitev spornega blaga pod tarifno oznako 2205 Kombinirane nomenklature (KN) in da spada blago med vmesne pijače v skladu z 41. členom Zakona o trošarini (v nadaljevanju: ZTro) ter se zanj plača trošarina po 43. členu ZTro. Carinski organ navaja tudi določbe 62. člena, prvega odstavka 5. člena, 13. člena, 33. člena, 34. člena in 59. člena ZTro.

2. Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja. Tožnica v pritožbi z ugovorom, ki so identični pripombam na zapisnik, izpodbija tako uvrstitev po KN kot po ZTro. Toženka se sklicuje na senzorčno analizo in kvantitativno določitev alkohola z destilacijsko metodo vzetih vzorcev likerskega vina iz modre frankinje, po katerem je Sektor za tarifo, vrednost in poreklo pri GCU blago uvrstil v tarifno oznako 2205 10 10 oziroma 2205 90 10 KN(1), sklicujoč se na Splošni pravili 1 in 6 za razlago KN, besedilo k oznakam KN 2205, 2205 10, 2205 10 10 oziroma 2205, 2205 90, 2205 90 10 ter pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2205. Glede na predloženo recepturo tožnica dodaja 1 liter ruma na 100 litrov modre frankinje. Rum je destilirana alkoholna pijača, izdelana iz melase sladkornega trsa, kar pomeni, da alkohol v likerskem vinu ni bil pridobljen zgolj s fermentacijo, s tem pa sporno likersko vino iz tarifne oznake 2205 KN spada med vmesne pijače in ne med druge fermentirane pijače, kot je stališče tožnice ter je zanjo v skladu s 43. členom ZTro potrebno plačati trošarino.

3. Tožnica je vložila tožbo, v kateri navaja, da je izpodbijana odločitev napačna v dejanskem in pravnem pogledu. V letu 2012 je proizvedla 500 l likerskega vina in ga delno ustekleničila v 100 enolitrskih steklenicah, delno (400 l) pa ga je hranila v kovinskem sodu. Vsebnost alkohola v pijači je znašala 12,0 vol. % (v steklenicah) in 10,0 vol. % (v vinski cisterni). Tožnica je likersko vino proizvedla iz grozdja modre frankinje in dodanega sladkorja, ki alkoholno prevre. Na 100 litrov pridobljene pijače je zaradi arome dodala še 1 liter ruma. Toženka je navedeno likersko vino uvrstila v tarifno oznako 2205 KN ter med vmesne pijače v smislu 41. člena ZTro. Tožnica se sklicuje na recepturo, ker meni, da likersko vino, ki ga je proizvedla, spada med t. i. „druge fermentirane pijače“ (prvi odstavek 40. člena ZTro). Vsebnost alkohola v likerskem vinu, ki ga je proizvedla tožnica, je bila pridobljena samo s fermentacijo. Izpodbijana odločba ne pove, zakaj toženka meni, da ves alkohol ni bil pridobljen s fermentacijo. Količina ruma, ki ga je vinu dodala tožnica, pa je neznatna in ne vpliva na povečanje alkoholne stopnje. Dodala ga je le kot aromo, kar ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo likersko vino potrebno uvrstiti med vmesne pijače, saj se z dodatkom ruma vsebnost alkohola v pijači ni povečala. Iz odločbe ni razvidno, zakaj naj bi dodatek ruma kot arome izključeval ugotovitev, da je ves alkohol v pijači praktično pridobljen s fermentacijo. Navaja, da je treba 43. člen ZTro tolmačiti v luči namena, za katerega je alkohol proizveden oziroma uporabljan, kar potrjuje peta alineja 44. člena ZTro, ki jo citira. Navaja, da namen uporabe alkohola za pridobitev arome prevlada nad dejstvom, in da je vsebnost alkohola pridobljena z destiliranjem, kadar gre za količine alkohola do 1,2 vol. %. Dodatek v obliki ruma je bil namenjen zgolj aromatiziranju s fermentacijo pridobljene alkoholne pijače in se alkoholna stopnja pijače zaradi tega praktično ni zvišala. Zato tožnica meni, da je likersko vino, ki ga je proizvedla, potrebno uvrstiti med t. i. druge fermentirane pijače po 40. členu ZTro, in uporabiti 4. točko drugega odstavka 43. člena ZTro, po kateri se trošarina od teh pijač ne plačuje. Sodišču predlaga, da izpodbijani odločbo odpravi ter odloči, da tožnica ni dolžna plačati trošarine.

4. V odgovoru na tožbo toženka v celoti prereka tožbene navedbe tožnice, saj so identične navedbam v upravnem postopku in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa in toženke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). Glede tožbenih navedb pa dodaja:

7. V zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ pravilno uvrstil sporno blago v KN in posledično, ali je pravilno določil dajatve iz naslova trošarine za vmesne pijače po 41. členu ZTro. V obravnavani zadevi dejansko stanje glede sestavin spornega blaga z nazivom likersko vino iz modre frankinje ni sporno. Iz recepture tožnice, izhaja, da je likersko vino proizvedeno iz grozdja modre frankinje, sladkorja in ruma in da tožnica doda en liter ruma na 100 litrov modre frankinje. V postopku je opravljena senzorična analiza in kvantitativna določitev alkohola z destilacijsko metodo iz vzetih vzorcev v carinskem laboratoriju, z namenom preverjanja vsebnosti alkohola in uvrstitve v tarifno oznako, in izdelana strokovna mnenja, po katerih se predmetno blago uvršča v tarifno oznako 2205 10 10 (litrske steklenice) oz. 2205 90 10 (vinske cisterne). Toženka je po presoji sodišča pravilno pojasnila, da se sporno blago uvršča v KN na podlagi Splošnih pravil 1(2) in 6(3) za razlago KN, besedila k oznakam KN 2205, 2205 10, 2205 10 10 oz. 2205, 2205 90, 2205 90 10 ter pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 2205. V tarifno oznako 2205 10 10 KN se uvršča blago s poimenovanjem „Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje; v embalaži s prostornino 2 litra ali manj; z dejansko vsebnostjo alkohola 18 vol. % ali manj.“ V tarifno oznako 2205 90 10 KN pa se uvršča blago s poimenovanjem: „Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje; - Drugo; z dejansko vsebnostjo alkohola 18 vol. % ali manj.“ Iz Pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2205 izhaja, da ta tarifna številka vključuje različne vrste pijač (običajno se uporabljajo kot aperitivi ali krepčila), proizvedene iz vina iz svežega grozdja iz tarifne številke 2204 ter aromatizirane z umešanjem rastlinskih substanc (listi, korenine, plodovi itd.) ali sredstev za aromatiziranje. Iz Dodatne opombe 8 k poglavju 22 KN pa izhaja, da se samo vermuti in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje, ki imajo dejansko vsebnost alkohola ne manj kot 7 vol. %, lahko uvrstijo pod tarifno številko 2205. 8. Sodišče se z uvrstitvijo spornega blaga v 2205 KN kot pravilno strinja, saj iz tožničine recepture nesporno izhaja, da tožnica likersko vino iz modre frankinje pridobiva iz svežega grozdja modre frankinje z dodajanjem 1 litra ruma na 100 litrov modre frankinje, z ugotovljeno vsebnostjo alkohola 10,0 vol.% oz. 12,0 vol. %. Tako, kot je tožnici pojasnila tudi toženka, po povedanem ne drži, da se je pri uvrščanju blaga v omenjeno tarifno oznako KN upoštevala le vsebnost alkohola in sodišče takšen očitek tožnice zavrača. 9. Glede na uvrstitev spornega blaga v tarifno oznako 2205 90 10 KN oz. 2205 10 10 KN, je toženka pravilno uporabila tudi določbe ZTro. Po 37. členu ZTRo se trošarina plačuje od piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač ter etilnega alkohola (prvi odstavek). Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače se določi glede na uvrstitev izdelka v tarifno oznako KN carinske tarife in v odvisnosti od vsebnosti alkohola (drugi odstavek 37. člena ZTro). Tožničine navedbe, da gre v obravnavanem primeru likerskega vina iz modre frankinje za druge fermentirane pijače po 2. točka prvega odstavka 40. členu ZTro (z vsebnostjo alkohola, ki presega 10 vol. %, ne presega pa 15 vol. % po pogojem, da je ves alkohol v izdelku dobljen samo s fermentacijo). Tudi po presoji sodišča v obravnavanem primeru, tako kot pravilno pojasni tudi toženka, kar izhaja tudi iz recepture tožnice, ki dodaja 1 liter ruma na 100 litrov vina modre frankinje, pomeni, da je likerskemu vinu iz modre frankinje, dodan destiliran alkohol, ki ni pridobljen s fermentacijo. Zato tudi po presoji sodišča navedeno blago iz tarifne oznake 2205 KN spada med vmesne pijače. Po 41. členu ZTro so vmesne pijače vsi izdelki z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 22 vol. % iz tarifnih oznak 2204, 2205 in 2206 00, ki niso zajeti v 38. členu, 39. členu in 40. členu ZTro (prvi odstavek). Ne glede na 40. člen ZTro, so vmesne pijače vse mirne fermentirane pijače iz prvega odstavka 40. člena ZTro z vsebnostjo alkohola, ki presega 5,5 vol. % in ni dobljen samo s fermentacijo ter vse peneče fermentirane pijače iz drugega odstavka 40. člena ZTro z vsebnostjo alkohola, ki presega 8,5 vol. % in ni dobljen samo s fermentacijo (drugi odstavek 41. člena ZTro).

10. Po povedanem stališče tožnice, da se blago, ki nosi trgovski naziv likersko vino iz modre frankinje, pravilno uvršča med druge fermentirane pijače, razen vina in piva (40. člen ZTro), ni pravilno. Tožničini razlogi, v katerih zatrjuje, da je vsebnost alkohola v proizvodu praktično pridobljena zgolj s fermentacijo, pa ne drži, saj iz dejanskega stanja nesporno izhaja, da je vsebnost alkohola pridobljena z dodajanjem tudi ruma in tako dodani destilirani alkohol, kot pravilno navaja tudi toženka, pomeni, da alkohol v proizvodu tožnice ni bil pridobljen zgolj s fermentacijo. Zato tudi po presoji sodišča pravilno spada med vmesne pijače (41. člen ZTro) in ne med druge fermentirane pijače (40. člen ZTro). Ker gre po povedanem za pravilno uvrstitev tako v KN, kakor tudi za pravilno uporabo določb ZTro, je pravilna tudi odločitev, da je potrebno za predmetno likersko vino iz modre frankinje plačati trošarino v višini, kot je določena v 43. členu ZTro (5. točka drugega odstavka 43. člena Ztro).

11. Sodišče tožničine očitke, da se z dodanim rumom, ki je bil dodan zgolj za aromo, ni povečala stopnja alkohola, kot pavšalnega zavrača. V obravnavani zadevi je neutemeljeno tudi sklicevanje tožnice na uporabo 44. člena ZTro, ki določa uporabo alkohola in alkoholnih pijač za namene, za katere se ne plača trošarina oz. sklicevanje na 5. alinejo prvega odstavka navedenega člena ZTro, če se uporablja kot surovina v proizvodnji arom in brezalkoholnih pijač, katerih vsebnost alkohola ne presega 1,2 vol. % ter izdelkov, ki kot končni izdelki ne vsebujejo alkohola. Navedena določba za obravnavani primeri ni uporabljiva, saj ne gre za to, da bi se od ruma, ki je bil za proizvodnjo arome, zahtevala oprostitev plačila trošarine.

12. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, sodišče tudi ni našlo kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Po povedanem tudi ni podlage za odločanje v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1).

13. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. opomba (1) : Uredba Komisije EU št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi priloge 1 k Uredbi sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (KN) (Uradni list EU, L 282, z dne 28. 10. 2011).

opomba (2) : Po splošnem pravilu 1 za razlago KN so naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij podani zato, da se je lažje znajti pri uvrščanju, zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb opomba (3) : Po Splošnem pravilu 6 za razlago KN se iz pravnih razlogov proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke, po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnih podštevilkam ter smiselno po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni drugače določeno.