Jedro

Smiselna uporaba določbe 76. člena ZIZ v konkretnem primeru ni mogoča, saj predlog za izvršbo ni bil vložen na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi verodostojne listine, poleg tega pa je sklep o izvršbi v tej zadevi pravnomočen. Zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo določbe 76. člena ZIZ po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožba tretje se v delu, v katerem izpodbija I. in II. točko izreka sklepa, zavrže; v delu, v katerem izpodbija III. točko izreka, pa se pritožbi ugodi, sklep v III. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbi upnice se ugodi in se sklep v delu, v katerem izpodbija I., II. in IV. točko izreka, razveljavi ter zadeva vrne v nov postopek le glede odločitve v IV. točki izreka.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - v I. točki izreka: ustavilo izvršbo, - v II. točki izreka: razveljavilo izvršilno dejanje zaznambe sklepa o izvršbi z dne 8. 5. 2017 pri nepremičnini k.o. X parcela 1 (ID 1), last dolžnika do 1/1, - v III. točki izreka: zavrglo ugovor tretje L. B., - v IV. točki izreka: upnici naložilo, da je dolžna tretji povrniti stroške v višini 629,74 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila, - v V. točki izreka: zavrnilo zahtevo tretje za povračilo stroškov v preostalem delu.

2. Zoper ta sklep sta se po pooblaščencih pravočasno pritožili tretja in upnica. Tretja se pritožuje zoper I., II. in III. točko izreka, upnica pa izrecno izpodbija le I., II. in IV. točko izreka sklepa.

3. Tretja se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi izrecno izjavlja, da se zoper odločitev o svojih stroških, kolikor so nastali pred vložitvijo pritožbe, ne pritožuje. Meni, da sta bila tako njen prvi kot drugi ugovor oziroma dopolnitev ugovora v celoti utemeljena. Bila sta namreč obrazložena in priloženi so jima bili listinski dokazi. Zato odločitev o zavrženju ugovora ni pravilna in je tudi v nasprotju z razlogi sklepa, ker sodišče ugotavlja, da sta bila ugovora utemeljena, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep, razen v odločitvi o stroških postopka, spremeni tako, da njenemu ugovoru ugodi, izvršbo ustavi, sklep o izvršbi razveljavi ter razveljavi vsa opravljena izvršilna dejanja, upnici pa naloži v plačilo tudi pritožbene stroške tretje z rokom plačila 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Upnica se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da je sklep o izvršbi v predmetni zadevi postal pravnomočen, zato izvršbe ni mogoče ustaviti. Sodišču prve stopnje očita, da je zanemarilo, da predlog za izvršbo ni bil vložen na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi verodostojne listine, zaradi česar uporaba 76. člena ZIZ v konkretnem primeru ne pride v poštev. Na navedeno ne vpliva niti stališče Višjega sodišča v sodbi II Cp 1606/2017 z dne 28. 3. 2018, da naj bi bil sporazum ničen ter da sta upnica in dolžnik želela ustvariti visoko hipotekarno terjatev. Celo iz citirane sodbe namreč izhaja, da je šteti za dokazano, da je upnica dolžniku namenila 30.000,00 EUR za gradnjo, glede drugih zneskov pa ni bilo zavzeto stališče, da jih upnica dolžniku ni izročila. Terjatev upnice je tako nastala neodvisno od sklenjenega sporazuma in dolžnik jo tudi sam priznava ne glede na sporazum. Meni, da bi sodišče lahko sklep o izvršbi spremenilo le v delu, ki se nanaša na način izvršbe, in izvršbo ustavilo zgolj v delu, ki se nanaša na zaznambo izvršbe pri 4/10 nepremičnine - to je pri deležu, za katerega je višje sodišče odločilo, da pripada tretji. Le ta delež ne more biti predmet izvršbe in ni pravilno, da je izvršba ustavljena v celoti in v celoti razveljavljeno izvršilno dejanje. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi (in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču). Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. V odgovoru na pritožbo tretje upnica višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo tretje zavrže kot nedovoljeno oziroma podredno zavrne kot neutemeljeno, tretji pa naloži plačilo izvršilnih stroškov. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Tretja v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo upnice zavrže kot nepodpisano ali pa zavrne kot neutemeljeno; v obeh primerih naj upnici naloži v plačilo stroške tretje z odgovorom na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Višje sodišče je sklep v izpodbijanih delih preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

8. Pritožba tretje je deloma nedovoljena, deloma utemeljena, pritožba upnice pa je v celoti utemeljena.

**Glede pritožbe tretje**

9. Upoštevaje uvodni predlog tretje za sprejem odločitve o pritožbi, vsebino pritožbe in njen pravni interes za pritožbo zoper izpodbijani sklep, je višje sodišče štelo, da tretja sklep izpodbija le v I., II. in III. točki izreka, medtem ko se zoper odločitvi o stroških v IV. in V. točki izreka ne pritožuje. Tretja namreč ne predlaga spremembe sklepa glede odločitve o stroških postopka, temveč glede te odločitve v obrazložitvi pritožbe celo navede, da je pravilna, kar očitno velja tudi za odločitev v V. točki izreka (o zavrnitvi njene zahteve za povračilo stroškov v preostalem delu), ki ji sicer (za razliko od odločitve v IV. točki izreka) ni v korist. 10. Ob predhodnem preizkusu pritožbe je višje sodišče ugotovilo, da tretja nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitvi v I. in II. točki izreka sklepa (ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnega dejanja zaznambe sklepa o izvršbi), na kar v odgovoru na pritožbo tudi pravilno opozarja upnica. Navedeni odločitvi sta tretji v korist, saj pomenita, da se predmetna izvršba ne more nadaljevati in da posledično ne more priti do prodaje nepremičnine, glede katere tretja uveljavlja, da spada v skupno premoženje nje in dolžnika ter da ima na tej nepremičnini solastniški delež, zaradi česar izvršba nanjo ni dopustna. Za prav takšni odločitvi, kot sta bili sprejeti v I. in II. točki izreka sklepa, se je tretja zavzemala tudi v ugovoru in se še vedno zavzema v pritožbi. Ker tretja z vložitvijo pritožbe zoper navedeni odločitvi ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja, nima pravnega interesa za izpodbijanje teh odločitev.

11. Glede na to, da ima pomanjkanje pravnega interesa (kot ene od procesnih predpostavk za dovoljenost pritožbe) za posledico nedovoljenost pritožbe (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ), je višje sodišče pritožbo tretje v navedenem delu zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V delu, v katerem tretja izpodbija odločitev v III. točki izreka sklepa, je njena pritožba utemeljena. Obrazložitev izpodbijanega sklepa namreč glede odločitve o zavrženju ugovora tretje nima prav nobenih razlogov, zaradi česar njene pravilnosti in zakonitosti ni mogoče preizkusiti (o razlogih za to odločitev in njeni (ne)logičnosti ni mogoče ugibati glede na vsebino preostale obrazložitve, kot to v pritožbi poizkuša tretja). Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ, ki terja razveljavitev sklepa glede odločitve v III. točki izreka in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek. Da nove oziroma obrazložene odločitve o ugovoru tretje ne bo sprejelo sámo, se je višje sodišče odločilo zato, ker ocenjuje, da ugotovljene kršitve postopka glede na njeno naravo ne more odpraviti sámo (popolne, logične in preverljive razloge za odločitev o ugovoru tretje je kot prvo dolžno navesti sodišče prve stopnje, pred tem pa bo moralo upnici vročiti v izjavo še dopolnitev ugovora tretje z dne 19. 4. 2018 in popravek te dopolnitve z dne 20. 4. 2018). Obenem višje sodišče tudi ocenjuje, da zaradi vrnitve zadeve v razveljavljenem obsegu v ponovno odločanje sodišču prve stopnje upnica in tretja ne bosta utrpeli hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena v zvezi s 366. členom in 3. točka 365. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ). Kar zadeva upnico, se je predmetni izvršilni postopek začel šele maja lani in je že v fazi, ko je bila pravnomočno ugotovljena vrednost sporne nepremičnine, kar zadeva tretjo, pa ima pri tej nepremičnini vpisano zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice v svojo korist (primerjaj 80. in 81. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1).

**Glede pritožbe upnice**

13. Iz podatkov iVpisnika je razvidno, da je upnica pritožbo zoper izpodbijani sklep po pooblaščenki vložila po elektronski poti in jo podpisala z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom (tretji odstavek 105. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zaradi česar tretja nima prav, ko v odgovoru na pritožbo opozarja, da bi bilo treba pritožbo upnice zavreči kot nepodpisano.

14. Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitvi v I. in II. točki izreka sklepa s sklicevanjem na smiselno uporabo 76. člena ZIZ, po kateri je v primeru odprave, spremembe, razveljavitve oziroma neveljavnosti izvršilnega naslova treba kot sankciji po uradni dolžnosti uporabiti ustavitev izvršbe in razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj. Upoštevalo je namreč navedbe in dokaz tretje o tem, da je bila listina, ki je podlaga za to izvršbo _(Sporazum o ugotovitvi skupnih vlaganj in investiranja v nepremičnine z dne 24. 4. 2007_), pravnomočno ugotovljena za nično, s čimer je odpadla podlaga za predmetno izvršbo, saj nična listina ne more predstavljati podlage za izvršbo v smislu 23. člena ZIZ.

15. Upnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da smiselna uporaba določbe 76. člena ZIZ v konkretnem primeru ni mogoča, saj predlog za izvršbo v konkretnem primeru ni bil vložen na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi verodostojne listine, poleg tega pa je sklep o izvršbi v tej zadevi pravnomočen (kot izvršilni naslov se šteje kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine), saj potrdilo o njegovi pravnomočnosti in izvršljivosti po podatkih spisa ni bilo razveljavljeno.

16. Ker sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo določbe 76. člena ZIZ po uradni dolžnosti, je višje sodišče upničini pritožbi v delu, v katerem izpodbija odločitvi v I. in II. točki izreka, ugodilo in sklep v tem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP in 5. alineja 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Pritožba upnice je utemeljena tudi glede odločitve o stroških v zvezi z ugovorom tretje, ki so bili upnici naloženi v plačilo v IV. točki izreka sklepa. Navedena odločitev je vsebinsko odvisna od odločitve o ugovoru tretje, ta odločitev pa je bila na pritožbo tretje razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. Zato je treba enako odločiti tudi glede pritožbe upnice zoper odločitev o stroških v IV. točki izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer se je višje sodišče tudi za razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek odločilo iz istih razlogov kot pri sprejemu odločitve o pritožbi tretje zoper III. točko izreka sklepa.

**Sklepno in glede stroškov pritožbenega postopka**

18. Ker je višje sodišče pritožbama tretje in upnice ugodilo že iz navedenih razlogov, se do ostalih uveljavljenih pritožbenih razlogov ni opredeljevalo vsebinsko (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. V novem postopku naj sodišče prve stopnje upoštevaje določila 65. člena ZIZ ponovno odloči o ugovoru tretje (pred tem naj upnici vroči v izjavo še dopolnitev ugovora tretje z dne 19. 4. 2018 in popravek te dopolnitve z dne 20. 4. 2018), odloči pa naj tudi o vseh stroških postopka v zvezi z ugovorom tretje, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno (vključno s stroški tega pritožbenega postopka). Navede naj popolne, jasne in logične razloge, ki bodo omogočali preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejetih odločitev.

20. Odločitev o vseh priglašenih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 8 (osmih) dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v delu, v katerem ga je sodišče druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje (delno) razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo v razveljavljenem obsegu vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko sámo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.