Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odločilno je, da je družba F. d.o.o. imela stroje v posesti in s tem možnost uporabe teh strojev. Ni odločilno, ali je te stroje rabila in koliko konkretno je z njimi delala. Družba F. d.o.o. je bila torej obogatena za višino mesečne najemnine, ki bi jo morala plačati za najem teh dveh strojev, ne glede na to, koliko jih je uporabljala.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožeči stranki 1.250,00 EUR in 4.695,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Pobotni ugovor tožene stranke je zavrnilo. Tožniku je naložilo, da mora toženi stranki povrniti 5.060,35 EUR stroškov postopka.
2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlaga, da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvo pritožbenih navedbe je: uporabnina bi se morala določiti po kriteriju dolgoročnega najema. Prikrajšanje tožnika oziroma obogatitev tožene stranke bi tako znašalo 2.979,00 EUR; tožena stranka (oziroma njen predhodnik F. d.o.o.) v času od 1.4.2004 do 10.5.2005 ni imela v uporabi strojev: stroj za izdelavo ometov z oznako G5 PFT (v nadaljevanju: stroj G5) in stroj za rezanje betona z oznako G4 (v nadaljevanju: stroj G4). Tožeča stranka bi lahko vsak čas stroj G5 vzel iz skladišča družbe F. d.o.o.; sodba nima razlogov, zakaj šteje, da je imela družba F. d.o.o. stroj G4 v uporabi. stroj je bil na tožnikovem podstrešju in v njegovi posesti. Do obogatitve oziroma prikrajšanja zaradi uporabe tega stroja ni moglo priti. Ni razlogov glede trditve tožene stranke, da je do avgusta 2004 redno plačevala najem strojev, kar je absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; tožena stranka se je s pozivom na vračilo strojev prvič oglasila 19.10.2004; tožeča stranka je v skladišče F. d.o.o. vdrla 10.5.2005, vse stroje, ki jih je takrat tožeča stranka vzela, ima tožeča stranka v posesti. F. d.o.o. prikrajšanja tožeče stranke ni izzvala.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: da je tožnik lastnik stroja za izdelavo ometov G5 in stroja za rezanje betona G4; da sta imela tožnik in družba F. d.o.o. sklenjeno najemno pogodbo za najem določenih strojev št. 2/3 z dne 1.6.2003, z veljavnostjo do 31.12.2003 in da stranki veljavnosti te najemne pogodbe nista podaljšali; da je družba F. d.o.o. brez pravnega naslova imela v posesti in uporabljala tožnikov stroj G5 v času od 1.4.2004 do 10.5.2005 ter tožnikov stroj G4 v času od 1.4.2004 do konca marca 2006, s čimer se je le-ta obogatila, ker ji enakega stroja ni bilo potrebno kupiti ali najeti kje drugje, tožnik pa je bil iz tega razloga prikrajšan, saj strojev ni mogel uporabljati, uživati in z njimi razpolagati; da mesečna uporabnina za stroj G5 znaša 450,00 EUR, mesečna uporabnina za stroj G4 pa 175,00 EUR; da je predmet prikrajšanja za stroj G5 od 1.8.2004 do 10.5.2005, za stroj G4 pa čas od 1.8.2004 do konca marca 2006. Na podlagi takšnega dejanskega stanja je izračunalo, da je tožena stranka, kot naslednik družbe F. d.o.o., tožeči stranki dolžan plačati po računu 1/10 1.250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.10.2004 dalje in po računu 1/6/2005 4.695,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.10.2005 dalje.
Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila družba F. d.o.o. obogatena zaradi uporabe strojev G5 in G4 za čas od 1.8.2004 do 10.5.2005 oziroma do konca marca 2006 v ugotovljenem znesku. Znesek obogatitve je toženec dolžan plačati tožniku na podlagi določila 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ker je bila družba F. d.o.o. dne 8.9.2010 izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, obveznost pa je prešla na toženca, kot aktivnega družbenika družbe F. d.o.o. Prehod obveznosti z družbe F. d.o.o. na toženo stranko v pritožbi ni izpodbijan.
5. Na bistvene pritožbene navedbe pa je odgovoriti: „Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je za izračun obogatitve uporabilo ceno mesečnega najema strojev, ker je to bližje poslovnemu odnosu med tožnikom in družbo F. d.o.o. Izvedenec je v svojem izvedeniškem mnenju tudi navedel, da je višina najemnina stvar dogovora med najemodajalcem in najemnikom. Ker je bila med tožnikom in družbo F. d.o.o. za najem strojev po najemni pogodbi št. 2/3 z dne 1.6.2003 dogovorjena mesečna najemnina, in jo je najemojemalec F. d.o.o. tudi plačevala, je tudi za izračun obogatitve za čas uporabe, ko je F. d.o.o. uporabljala tožnikove stroje brez pravne podlage, uporabiti kriterij višine mesečne najemnine.
Da je imela družba F. d.o.o. v posesti stroj G5 kot stroj G4 je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izpovedi pravdnih strank. Pri tem je prepričljivo obrazložilo, zakaj verjame tožniku, da je imela F. d.o.o. v posesti tudi stroj G4. Ocena verodostojnosti je logično pravilna in vsebinsko popolna (točka 7 obrazložitve) in je zato pritožbeno sodišče v celoti sprejema (da je toženec poznal stroj G4, vedel je za njegovo starost, da je stroj tožniku prinesel osebno v mesecu marcu ali aprilu 2006, da tožnik v računih ni zajel strojev, ki jih je odtujil in da je tožnik v ovadbi z dne 10.6.2005 navedel, da je dal v najem stroj G4).
Glede stroja G5 tožena stranka priznava, da ga je imela F. d.o.o. v posesti. Izkazano je tudi, da ga je tožnik vzel nazaj v posest 10.5.2005, ko je vdrl v skladiščne prostore družbe F. d.o.o. Na navedbo, da bi tožnik stroj lahko kadarkoli vzel, ker je imel dostop do skladiščnih prostorov F. d.o.o. je odgovoriti, da je F. d.o.o. stroj G5 imela v posesti na podlagi najemne pogodbe št. 2/3 in da je bila zato njena dolžnost, da stroj ob prenehanju najemne pogodbe vrne oziroma prinese tožniku; vrnitev stroja je bila torej prinosnina, ne pa iskovina.
O plačilu uporabnine je odločeno le za čas po 1.8.2004. Sodišču prve stopnje se zato ni bilo potrebno izjasnjevati o toženčevi navedbi, da je uporabnina bila plačana do avgusta 2004. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je v tej zadevi odločilno, da je družba F. d.o.o. imela stroje G5 in G4 v posesti in s tem možnost uporabe teh strojev. Ni odločilno, ali je te stroje rabila in koliko konkretno je z njimi delala. Družba F. d.o.o. je bila torej obogatena za višino mesečne najemnine, ki bi jo morala plačati za najem teh dveh strojev, ne glede na to, koliko jih je uporabljala.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da sodba nima razlogov glede obdobja neupravičene obogatitve in izračuna obogatitve. Izpodbijana sodba ima glede teh dveh dejstev zelo natančno obrazložitev v točki 10, pri čemer pove, da je obdobje uporabe strojev brez pravne podlage od 1.1.2004 dalje, ko je prenehala veljati najemna pogodba, pri izračunu obogatitve pa je upoštevano zgolj obdobje, ki je navedeno v računih tožeče stranke 1/10 in 1/06/2005. Ob izračunu višine uporabnine pa se je oprlo na mnenje izvedenca, postavljenega v tem postopku. Obdobje neupravičene uporabe je torej daljše od obdobja, za katerega tožeča stranka zahteva uporabnino.
6. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbo je bilo zato zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Toženec s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).