Jedro

Med formalne predpostavke izključitve prednostne pravice spadajo, da se prednostna pravica lahko izključi le tako, da je odločitev o izključitvi zajeta v sklep o povečanju osnovnega kapitala, da je izključitev prednostne pravice v sklepu o povečanju osnovnega kapitala izrecno opredeljena, da je izključitev prednostne pravice podprta s potrebno večino, da je načrtovana izključitev prednostne pravice naprej napovedana in mora biti namen izključitve skupaj z dnevnim redom ter predlogi sklepov objavljen že ob objavi sklica skupščine in da skupščina pri sprejemanju odločitve izključitve prednostne pravice se opira na podatke, ki jih uprava posreduje v obliki pisnega poročila o razlogu za izključitev prednostne pravice. Materialna predpostavka omejitve oziroma izključitve prednostne pravice pa je izpolnjena takrat, kadar je izključitev prednostne pravice stvarno upravičena. To je takrat, ko je izključitev prednostne pravice v interesu družbe, kadar torej služi uresničevanju dopustnih, rednih družbenih ciljev, ko tega cilja ni mogoče uresničiti z uporabo milejših sredstev (načelo nujnosti oziroma neizogibnosti) in ko je podano sorazmerje med objektivno vrednostjo zastavljenega cilja ter prikrajšanju, ki ga bodo morali delničarji utrpeti zaradi izključitve prednostne pravice (načelo sorazmernosti, načelo interesa družbe).

Kot izhaja iz teorije, je mogoče sklep o izključitvi prednostne pravice izpodbijati, če so kršene materialne in formalne predpostavke, ni pa zaradi neizpolnjevanja slednjih predvidena ničnostna sankcija.

Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki in v sklepu skupščine ni mogoče zaslediti kršitve zakona niti morale.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, mora pa v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 559,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se za ničnega ugotovi sklep: sprejet pod točko 4. 1 dnevnega reda skupščine tožene stranke, ki je potekala 16. 7. 2020, naveden v notarskem zapisniku notarke mag. A. A., opr. št. SV345/20 z dne 16. 7. 2020, ki se glasi: „Osnovni kapital družbe se zaradi prilagoditve nominalne vrednosti kosovne delnice, njeni tržni vrednosti ter zaradi konverzije dela kapitala v kapitalske rezerve zmanjša iz sedanjih 16.315.848,77 EUR za 12.405.970,77 EUR, tako da po zmanjšanju znaša 3.909.878,00 EUR. Zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala družbe se pripadajoči znesek vsake delnice v osnovnem kapitalu zniža iz 4,17 EUR za 3,17 EUR in po zmanjšanju osnovnega kapitala znaša 1,00 EUR. Število delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital družbe, ostane nespremenjeno, in sicer 3.909.878 navadnih imenskih prostoprenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico.“ da se za ničnega se ugotovi sklep: sprejet pod točko 4. 2 dnevnega reda skupščine tožene stranke, ki je potekala 16. 7. 2020 naveden v notarskem zapisniku notarke mag. A. A., opr. št. SV 345/20 z dne 16. 7. 2020, ki se glasi: „Osnovni kapital družbe znaša 3.909.838,00 EUR. Osnovni kapital družbe je v celoti vplačan. Osnovni kapital je razdeljen na 3.909.838 kosovnih delnic. Uprava družbe je pooblaščena, da v roku 5-tih let po vpisu spremembe statuta, sprejetem na seji skupščine družbe dne 16. 7. 2020, v sodni register, s soglasjem nadzornega sveta družbe in brez dodatnega sklepa skupščine družbe, osnovni kapital družbe poveča za izdajo 1.954.000 novih kosovnih delnic istega razreda za vložke, za skupaj največ 1.954.000,00 EUR, kar predstavlja odobreni kapital. Uprava družbe lahko s soglasjem nadzornega sveta družbe prednostno pravico obstoječih delničarjev do novih delnic izključi. Delnico se ob soglasju nadzornega sveta družbe lahko izdajo tudi za stvarne vložke .“ (I. točka izreka izpodbijane sodbe) Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi podredni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Razveljavi se sklep sprejet pod točko 4. 1: Osnovni kapital družbe se zaradi prilagoditve nominalne vrednosti kosovne delnice, njeni tržni vrednosti ter zaradi konverzije dela kapitala v kapitalske rezerve zmanjša iz sedanjih 16.315.848,77 EUR za 12.405.970,77 EUR, tako da po zmanjšanju znaša 3.909.878,00 EUR. Zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala družbe se pripadajoči znesek vsake delnice v osnovnem kapitalu zniža iz 4,17 EUR za 3,17 EUR in po zmanjšanju osnovnega kapitala znaša 1,00 EUR. Število delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital družbe, ostane nespremenjeno, in sicer 3.909.878 navadnih imenskih prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico. (II. točka izreka sodbe).

Sodišče prve stopnje je tožeči stranki naložilo še, da toženi stranki povrne stroške tega postopka v višini 887,18 EUR v roku 15 dni od vročitve sodne odločbe, povečane za zakonske zamudne obresti od prvega dne zamude dalje do plačila (III. točka izreka sodbe).

2. Zoper takšno sodbo se je pritožila tožeča stranka iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da ji ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da primarnemu oziroma podrejeno sekundarnemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter nasprotni stranki naloži plačilo stroškov postopka, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je vložila tožbo, s katero je kot primarno tožila, da se za ničnega oziroma podrejeno razveljavi sklep sprejet pod točko 4.1. dnevnega reda skupščine, ki je potekala 16. 7. 2020. Nadalje je zahtevala, da se za ničnega ugotovi sklep sprejet pod točko 4. 2. dnevnega reda skupščine, ki je potekala istega dne. Ugotoviti je torej mogoče, da je le glede sklepa 4. 1. tožeča stranka zahtevala ničnost oziroma podrejeno izpodbojnost sklepa skupščine. Glede sklepa št. 4. 2. je zahtevala le, da se ugotovi ničnost sklepa.

6. Iz zapisnika skupščine (priloga A1 notarskega zapisnika notarke A. A. SV 345/20 z dne 16. 7. 2020) tudi izhaja, da je delničar B. B. (tožeča stranka) napovedal izpodbojno tožbo zoper sklep pod točko 4. 1. Zoper sklep številka 4. 2. ni napovedal izpodbojne tožbe in je tako v sodnem postopku uveljavljal le zahtevek na ničnost. 7. Sporna sklepa sta bila izglasovana z več kot 3/4 večino. Proti obema sklepoma je glasovalo le 7.754 delnic od 2.943.036 navzočih (skupno je 3.909.878 delnic z glasovalno pravico). Oba sklepa sta bila izglasovana na zahtevo delničarja Kalantija Limited, ki je imetnik 2.884.228 delnic tožene stranke. Tožeča stranka je imetnik 5.900 delnic.

8. Tožeča stranka je primarno zahtevala, da sodišče ugotovi ničnost obeh spornih sklepov skupščine, kjer sta v nasprotju z moralo in javnim redom (četrta alineja 1. odstavka 390. člena Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1). Podrejeno pa je uveljavljala izpodbojnost sklepa skupščine pod točko 4.1. zaradi tega, ker je največji delničar z uresničevanjem glasovalne pravice zase poskušal pridobiti posebne ugodnosti na škodo tožeče stranke (395. člen ZGD-1)

9. Delničar, ki je bil navzoč na skupščini, lahko izpodbija sklep samo, če je na skupščini takoj zapisniško obvestil skupščino o nameravani tožbi; delničar, ki ni bil navzoč pa le, če mu je bilo protipravno preprečeno, da bi prisostvoval skupščini, ali če ni bil pravilno vabljen na skupščino, ali če je skupščina odločila o zadevi, ki ni bila na dnevnem redu (prvi odstavek 397. člena ZGD-1).

10. Kot izhaja iz zapisnika skupščine tožene stranke (priloga A1) je tožeča stranka na skupščini napovedala le izpodbijanje sklepa 4.1., ne pa tudi sklepa 4.2. 11. Primarno pritožnik zatrjuje, da je ravnanje večinskega delničarja in torej sprejeti sklepi pod 4.1. in 4.2. v nasprotju z moralo in zakonom, saj se bo na njihovi podlagi večinski delničar okoristil na račun manjšinskih. Sodišču prve stopnje očita, da ne bi smelo obravnavati obeh sklepov ločeno in ugotoviti, da je vsak zase sicer v skladu z zakonom in tako ne more nezakonit niti v nasprotju z moralo in s tem ni ničen, pač pa ju je treba gledati kot celoto, katere namen večinskega delničarja je oškodovati manjšinske delničarje (kar pa je razlog za izpodbojnost) in jih v končni konsekvenci iztisniti iz družbe in na tej trditveni podlagi ugotoviti ničnost obeh sklepov.

12. Ker tožeča stranka niti v tožbi niti na prvem naroku in v pripravljalni vlogi ni navedla konkretnih dejanskih okoliščin, ki bi potrjevale, da je šlo za kršitev zakona oziroma morale, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek na ničnost obeh spornih sklepov skupščine, saj je ugotovilo, da so sprejeti sklepi v skladu z ZGD-1. 13. Sklep skupščine št. 4. 2., ki dopušča možnost odvzema prednostnega nakupa delnic tožeči stranki, je vsebinsko še posebej sporen za pritožnico kot manjšinskega delničarja (tožeča stranka je imetnik 5.900 delnic tožene stranke, kar predstavlja 0,15 % delež). Vendar pa na skupščini ni napovedala njegovega izpodbijanja. Zatrjuje, da je sklep ničen, ker gre za obid zakona in ker je s tem, ko je bilo izglasovano znižanje vrednosti delnice po sklepu 4.1. povezan izpodbojno - nično tudi sklep pod št. 4. 2. 14. Iz komentarja k 337. členu ZGD-11 izhaja, da ZGD-1 v tretjem odstavku določa, da se prednostna pravica lahko v celoti ali delno izključi samo s sklepom o povečanju osnovnega kapitala. V tem primeru je za sklep poleg zakonskih ali statutarnih zahtev za povečanje kapitala potrebna večina najmanj 3/4 pri sklepanju zastopanja osnovnega kapitala. Statut lahko določi višjo kapitalsko večino in druge zahteve. Sklep o popolni ali delni izključitvi prednostne pravice se lahko sprejme le, če je bila izključitev objavljena v skladu z 296. in tretjim odstavkom 298. člena ZGD-1. Poslovodstvo mora skupščini predložiti pisno poročilo o utemeljenem razlogu za popolno ali delno izključitev prednostne pravice. V poročilu je treba utemeljiti predlagani emisijski znesek. Prednostna pravica se torej lahko izključi, če so izpolnjene formalne in materialne predpostavke. Med formalne predpostavke izključitve prednostne pravice spadajo, da se prednostna pravica lahko izključi le tako, da je odločitev o izključitvi zajeta v sklep o povečanju osnovnega kapitala, da je izključitev prednostne pravice v sklepu o povečanju osnovnega kapitala izrecno opredeljena, da je izključitev prednostne pravice podprta s potrebno večino, da je načrtovana izključitev prednostne pravice naprej napovedana in mora biti namen izključitve skupaj z dnevnim redom ter predlogi sklepov objavljen že ob objavi sklica skupščine in da skupščina pri sprejemanju odločitve izključitve prednostne pravice se opira na podatke, ki jih uprava posreduje v obliki pisnega poročila o razlogu za izključitev prednostne pravice. Uprava mora skupščini predložiti pisni dokument, v katerem utemelji razloge, zaradi katerih skupščini predlaga, da prednostno pravico izključi. Materialna predpostavka omejitve oziroma izključitve prednostne pravice pa je izpolnjena takrat, kadar je izključitev prednostne pravice stvarno upravičena. To je takrat, ko je izključitev prednostne pravice v interesu družbe, kadar torej služi uresničevanju dopustnih, rednih družbenih ciljev, ko tega cilja ni mogoče uresničiti z uporabo milejših sredstev (načelo nujnosti oziroma neizogibnosti) in ko je podano sorazmerje med objektivno vrednostjo zastavljenega cilja ter prikrajšanju, ki ga bodo morali delničarji utrpeti zaradi izključitve prednostne pravice (načelo sorazmernosti, načelo interesa družbe). Če so torej izpolnjene naštete formalne in materialne predpostavke, je izključitev prednostne pravice dopustna oziroma stvarno upravičena in družba lahko izda nove delnice, jih dodeli osebam, ki jih sklep o povečanju osnovnega kapitala opredeljuje kot upravičene. Če je prednostna pravica veljavno izključena, izpodbijanje sklepa skupščine ni dopustno.

15. Kot izhaja iz teorije, je mogoče sklep o izključitvi prednostne pravice izpodbijati, če so kršene materialne in formalne predpostavke, ni pa zaradi neizpolnjevanja slednjih predvidena ničnostna sankcija. Seveda pa mora biti, kot že navedeno, izpodbijanje na skupščini napovedano. Četudi bi bilo mogoče ugotoviti, da je sklep ničen, ker ni v skladu z zakonom, pa tožeča stranka ni podala konkretnih trditev v tej smeri. Pritožbeno sodišče opozarja, da ne glede na to, da je sodišče dolžno na ničnost paziti po uradni dolžnosti, pa mora stranka trditve, torej dejstva, na podlagi katerih sodišče ugotovi ničnost, predložiti sodišču in jih le-to ne more samo iskati in ugotavljati. Če bi tako ravnalo, bi nasprotni stranki vzelo pravico do izjave iz 8. odstavka 339.člena ZPP.

16. Glede pritožbenih očitkov, da bo na podlagi spornih sklepov večinski delničar lahko pridobil več kot 90 odstotni delež in posledični iztisnil manjšinske delničarje, se je že izrekla sodna praksa.2 Sklepi skupščine, ki so v skladu z zakonom, kar sporna sklepa sta, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso nični. Glede nemoralnosti mora biti prav vsebina sklepa nemoralna, na kar kaže že zakonsko besedilo.3 Vsebini spornih sklepov nista nemoralni in tega pritožnica niti ne zatrjuje. Kar je po vsebini zakonsko dopustno in celo obširno urejeno (333., 335., 337. in 354. člen ZGD-1), ne more biti nedopustno z moralnega stališča. Enako se je glede odobrenega kapitala in omejitve prednostnih pravic izrekla sodna praksa.4 Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki in v sklepu 4.2. ni mogoče zaslediti kršitve zakona niti morale. Kot že navedeno pa tega sklepa tožeča stranka ni izpodbijala, pač pa je v zvezi z njim uveljavljala ničnost. 17. Glede pritožbenih navedb o kršenju ustavnih pravic do zasebne lastnine in sodnega varstva pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je sodišče prve stopnje razsodilo v skladu z veljavno zakonodajo, sodno prakso in teorijo. Tudi iz nemške sodne prakse5 izhaja, da je prednostne pravice obstoječih delničarjev mogoče izključiti. Ta možnost je dana tudi v 29. členu Druge direktive Sveta z dne 13. 12. 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom 58. člena Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnost. Pritožbeno sodišče odgovarja pritožniku, da je sicer zasebna lastnina ustavno zavarovanja kategorija, ki pa kot zgoraj navedeno ni absolutna, saj je omejena s pravicami drugih. Kot že navedeno je možnost ničnosti ali izpodbojnosti sklepov skupščine zelo podrobno urejena in s tem sodišču dana pristojnost posegov v korporativno upravljanje omejena, kar pomeni, da sodišče ne more brez res tehtnih in utemeljenih razlogov prebijati okvirov, ki mu jih postavlja zakon. Tako ne more ugotoviti ničnosti sklepov skupščine na podlagi trditev, da obstaja možnost, da bo večinski delničar zaradi povezanosti obeh spornih sklepov (morebiti) iztisnil manjšinske, kar vse je zgoraj podrobno razloženo.

18. Pritožbeno sodišče se je izreklo le glede relevantnih trditev pritožnika in se tako ni izrekalo o splošnih navedbah glede pravil korporacijskega prava, obida zakona ter odločb ESČP. 19. Pritožba tožeče stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

20. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Potrebni stroški tožene stranke tako znašajo 750 točk za nagrado za odgovor na pravno sredstvo (tar. št. 21/1 OT), 2 odstotka materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 odstotkov DDV na odvetniške storitve, skupaj torej 559,98 EUR.

1 Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga dopolnjena izdaja, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2014, stran 451 in naslednje. 2 VSL Sodba in sklep I Cpg 881/2018 z dne 5. 12. 2018. 3 Kocbek v: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družba, 2. izd., 2. knjiga, Ljubljana 2014, kom. k 390. členu, str. 561 do 563. 4 VSL Sklep I Cpg 380/2020 z dne 26. 8. 2020 in VS RS VSRS Sodba III Ips 15/2021 z dne 16. 11. 2021. 5 Npr. Zvezno sodišče v sodbi II ZR 148/03 z dne 10. 10. 2005.