Jedro

Iz določb ZKZ izhaja, da predkupna pravica, ki jo ima kateri od zainteresiranih kupcev kmetijskega zemljišča po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, torej kot solastnik kmetijskega zemljišča, ki se prodaja, izključuje predkupna upravičenja po nadaljnjih določbah tega člena, na katere se smiselno sklicuje tožnik, ki pa s tem ne more uspeti. Za predkupnega upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ je mogoče šteti le tistega sprejemnika ponudbe, ki pogoje za predkupno upravičenje na tej podlagi izpolnjuje kot solastnik pri vseh kmetijskih zemljiščih, ki so predmet prodaje v paketu, tožnik pa solastništva na vseh v paketu prodajanih kmetijskih zemljiščih ni uspel izkazati, saj je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da ni solastnik kmetijskih zemljišč s parc. št. 691 in 694, česar niti v upravnem sporu ne prereka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Upravna enota Ajdovščina (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo, št. 330-861/2021-6201-10 z dne 5. 4. 2022, odločila, da se odobri pravni posel - prodajna pogodba, sklenjen 4. 10. 2021 med prodajalko A.A., ... (v nadaljevanju: prodajalka ali prva stranka z interesom) ter kupovalko B.B., ... (v nadaljevanju: kupovalka ali druga stranka z interesom), katerega predmet je solastniški delež do 6/28 na kmetijskem in gozdnem zemljišču s parc. št. 337, 762/2, 676/353, 761, 663, 676/435, 664, 676/273, 676/436, 235/2, 322/1, 233/2, 676/274, 691 in 694 k.o. ...,¹ za prodajno ceno 6.000,00 EUR (1. točka izreka); da se zavrne zahteva C.C., ... (to je tožnika v tem upravnem sporu) za odobritev pravnega posla - prodajne pogodbe, ki naj bi bil sklenjena na način, da se je kot kupec prijavil na ponudbo prodajalke za prodajo solastniškega deleža do 6/28 zgoraj navedenega kmetijskega in gozdnega zemljišča za prodajno ceno 6.000,00 EUR (2. točka izreka) in da v tem postopku niso nastali stroški, ki bi bremenili organ ali stranko (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ preveril, da je prodajalka solastnica nepremičnin, zajetih v ponudbi, in pridobil potrdilo Občine Ajdovščina z dne 30. 9. 2020, da so parcele št. 337, 762/2, 761, 664, 676/273, 235/2, 322/1, 233/2, 676/274, 691 in 694 kmetijsko zemljišče, parceli št. 676/353 in 663 gozdno zemljišče, parceli št. 676/435 in 676/436 pa sta pretežno gozd in v manjšem delu zemljišče v zaraščanju. Ponudba je bila skladno z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) objavljena na oglasni deski prvostopenjskega organa in na enotnem državnem portalu E-uprave. V zakonskem roku, ki je potekel 5. 9. 2021, sta izjavo o sprejemu ponudbe podala B.B., ki je uveljavljala prednostno pravico do nakupa kot solastnica, in tožnik, ki je prednostno pravico uveljavljal kot solastnik, kmet mejaš, kmetijska organizacija, mejaš gozda, ki se prodaja, in drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. Oba sta pravočasno podala vlogo za odobritev pravnega posla, pri čemer je B.B. priložila 4. 10. 2021 podpisano kupoprodajno pogodbo s prodajalko.

3.Kot pojasnjuje prvostopenjski organ, ZKZ v 19. členu določa, da pravni posel, ko gre za promet s kmetijskimi zemljišči oziroma gozdovi, odobri upravna enota, če niso podane v tem členu naštete ovire, med katerimi so poleg neizpolnjenih pogojev glede zaščitene kmetije iz 18. člena ZKZ tudi to, da promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom, ter da ni bil upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona. Po 20. členu ZKZ mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, ponudbo izročiti upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, kmetija ali gozd leži, upravna enota pa jo mora objaviti na svoji oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave ter jo posredovati lokalni skupnosti, da jo objavi na oglasni deski. V 21. členu zakon vsakega, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, zavezuje, da poda pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti, določa pa tudi, da je pravni posel sklenjen, ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. V 22. členu zakona je opredeljen postopek z vlogo fizične ali pravne osebe, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, za odobritev takega pravnega posla, in sicer se pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del, vloga vloži najpozneje v 30 dneh po poteku roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena, priložiti pa ji je potrebno sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZKZ upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo. Ob ugotovitvi, da pri nobeni od obravnavanih zahtev s prometom zemljišč ne bi prišlo do nedopustne delitve zaščitene kmetije ter da je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, je bilo treba ugotoviti prednostni vrstni red kupcev, in sicer za parcele, ki so po namenski rabi kmetijsko zemljišče, po določbah 23. člena ZKZ, za parcele, ki so po namenski rabi pretežno ali v celoti gozd, pa po določbah desetega odstavka 47. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju: ZG).

4.Prvostopenjski organ je 4. 1. 2022 opravil ustno obravnavo. Na njej je pojasnil, da je prodajalka vse parcele oziroma deleže na njih ponudila v prodajo v paketu. Po podatkih zemljiške knjige na dan ponudbe 6. 8. 2021 je prodajalka solastnica vseh prodajanih parcel v deležu 6/28, prav tako je solastnica vseh prodajanih parcel B.B. Tožnik, ki je izjavo o sprejemu ponudbe podal 3. 9. 2021, je bil takrat solastnik prodajanega kmetijskega zemljišča s parc. št. 337, 762/2, 761, 644, 676/273, 235/2, 322/1, 233/2 in 676/274 ter gozda (tudi pretežno gozd in v manjšem delu zemljišče v zaraščanju) s parc. št. 676/353, 633, 676/435 in 676/436, in sicer je solastnik navedenih parcel postal 23. 8. 2021. Kot solastnik pa ni bil vpisan (in to tudi ne ob izdaji izpodbijane odločbe) pri kmetijskem zemljišču s parc. št. 691 in 694. Prodajalka je na ustni obravnavi povedala, da se je za prodajo deleža na predmetnih parcelah dogovorila z nečakinjo B.B., zato ga je pripravljena prodati samo njej. B.B. je povedala, da sta s teto že podpisali prodajno pogodbo, ki jo je predložila. Tožnik je menil, da bi moral biti prednostni upravičenec za nakup on, ker ima poleg tega, da je solastnik, prednost pri nakupu tudi kot kmet mejaš, mejaš gozda, ki se prodaja, in drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. B.B. je 5. 1. 2022 podala pripombe na zapisnik in priložila zemljiškoknjižna izpiska, da tožnik ni solastnik dveh prodajanih parcel, tj. parcel št. 691 in 694, ter navedla, da je pri preostalih nepremičninah, ki so predmet prodaje v paketu, solastnica z višjim deležem kot tožnik in je zato njena pravica do nakupa večja. Ob upoštevanju stališča iz sodbe I U 2354/2018 z dne 27. 8. 2020 je prvostopenjski organ dopolnil postopek tako, da je B.B. in tožnika pridobil odgovor, s katerimi nepremičninami mejita na gozd, ki se prodaja.

5.V nadaljevanju pojasnjuje, da pogoj ponudbe, da se zemljišča prodajajo v paketu, ni v nasprotju z namenom in določbami ZKZ in ZG. To je povedalo tudi Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 32/2018 z dne 8. 7. 2020. Kot je dalje pojasnilo Vrhovno sodišče: ker niti ZKZ niti ZG ne predvidevata svoje uporabe glede presoje izpolnjevanja pogojev za odobritev pravnega posla za zemljišča, ki sodijo v okvir drugega zakona, tako da se materialnih določb ZKZ v zvezi s tem ne more uporabiti za gozd in določb ZG ne za kmetijska zemljišča, je pri odločanju o odobritvi pravnega posla t.i. paketne prodaje oba zakona uporabiti sočasno. Na tej podlagi mora pristojna upravna enota ugotoviti, katera od oseb, ki so ob sprejemu ponudbe uveljavljale predkupno pravico, je na podlagi materialnopravnih določb ZKZ upravičena do nakupa ponujenih kmetijskih zemljišč ter katera je na podlagi določb ZG upravičena do nakupa gozda iz paketne prodaje. Kot navaja prvostopenjski organ, iz dosedanje sodne prakse Upravnega sodišča izhaja, da ni pogoj, da je upravičena oseba za nakup uvrščena na najvišje mesto kot predkupni upravičenec za vse parcele, ki so predmet paketne prodaje in so po namenski rabi kmetijsko zemljišče, pač pa vsaj pri eni od parcel (npr. sodba I U 1985/2011), enako velja tudi za upravičeno osebo za nakup gozda (npr. sodba I U 905/2015). Sodbe III U 86/2018 pa ni upošteval, ker da je v nasprotju s preostalo sodno prakso Upravnega sodišča, kar obširno utemeljuje. Kot še pojasni, določb 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) pri prometu s solastniškimi deleži na kmetijskem zemljišču, kmetijah ali gozdu ni možno upoštevati, saj bi s tem zaobšli omejitve pri prometu s kmetijskim in gozdnim zemljiščem glede objave ponudbe, določitve predkupnih upravičencev in postopka odobritve pravnega posla po ZKZ in ZG. Prav tako ni bilo upoštevano stališče B.B., da ima prednost pri nakupu, ker je solastnica večjega deleža pri prodajanih nepremičninah kot tožnik, saj niti ZKZ niti ZG solastniku z večjim solastniškim deležem od drugega solastnika ne dajeta prednosti pri nakupu zemljišča. Na odobritev pravnega posla tudi ne vpliva to, da je eden od zainteresiranih kupcev s prodajalcem že sklenil pogodbo. Prvostopenjski organ pa tudi ni upošteval tožnikove navedbe, da je poleg tega, da je solastnik prodajanih nepremičnin, predkupni upravičenec tudi kot kmet mejaš in drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja, ker takoj, ko ponudbo sprejme prednostni upravičenec višjega vrstnega reda, merilo nižjega vrstnega reda ne pride več v poštev (tako sodba in sklep Upravnega sodišča I U 2098/2017).

6.Ob upoštevanju določb 23. člena ZKZ je prvostopenjski organ zaključil, da sta se B.B. in tožnik kot solastnika kmetijskega zemljišča, ki je predmet odobritve pravnega posla, oba uvrstila na najvišje mesto predkupnih upravičencev (1. točka prvega odstavka 23. člena ZKZ) za nakup prodajanega kmetijskega zemljišča (B.B. kot solastnica vseh parcel, ki so po namenski rabi kmetijsko zemljišče, tožnik pa kot solastnik prodajanih kmetijskih parcel št. 337, 762/2, 761, 664, 676/273, 235/2, 322/1, 233/2 in 676/274). Tudi ob upoštevanju določb desetega odstavka 47. člena ZG sta oba uvrščena na najvišje mesto predkupnih upravičencev za nakup prodajanega gozda (B.B. kot solastnica parcele št. 664, ki meji na prodajani gozd s parc. št. 663, tožnik pa kot solastnik parcele št. 664, ki meji na prodajani gozd s parc. št. 663, in kot izključni lastnik parcele št. 676/434, ki meji na prodajano gozdno parcelo št. 676/435). Ker sta oba uvrščena na najvišje mesto predkupnih upravičencev in s tem enakovredna, se po ustaljeni upravnosodni praksi (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 in npr. sodba Upravnega sodišča I U 202/2012 z dne 11. 6. 2013) pravico do nakupa določi z uporabo četrtega odstavka 23. člena ZKZ, po kateri v situaciji, ko sta oba sprejemnika ponudbe na istem vrstnem redu predkupnih upravičencev, prodajalec odloči, kateremu bo prodal ponujeno zemljišče. V konkretnem primeru je prodajalka izbrala B.B. Glede na navedeno je prvostopenjski organ odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Odločba drugostopenjskega organa

7.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo, št. 33008-164/2022/2 z dne 22. 6. 2022, zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo in ugotovilo, da stroški pritožbenega postopka niso nastali.

8.Tudi drugostopenjski organ citira določbe ZKZ in pojasni, da o odobritvi pravnega posla odloča upravna enota upoštevajoč zakonske pogoje, v okviru katerih zakon določa tudi predkupne upravičence in njihov vrstni red, če predkupno pravico uveljavlja več oseb. Če je predmet pravnega posla gozdno zemljišče, se glede predkupne pravice upoštevajo določbe ZG. Ta zakon v desetem in enajstem odstavku 47. člena določa, da ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda; če ta ne uveljavi prednostne pravice, pa jo ima drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. Za postopke in roke glede prodaje gozdov, za uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov se smiselno uporabljajo določbe ZKZ, če ni z ZG določeno drugače. Drugostopenjski organ nato na podlagi dokumentov zadeve povzema ugotovitve prvostopenjskega organa. Ta se je glede na paketno prodajo tako kmetijskih kot gozdnih zemljišč pravilno oprl na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 32/2018 in pri preverjanju pogojev za prednostni vrstni red oba zakona uporabil sočasno. Tako je bilo ugotovljeno, da je B.B. solastnica vseh prodajanih parcel, tožnik pa ni solastnik pri kmetijskih zemljiščih s parc. št. 691 in 694. Oba je tudi pozval, da sporočita, s katerimi nepremičninami mejita na gozd, ki se prodaja. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, pa je prvostopenjski organ prezrl stališče iz sodbe III U 86/2018, saj je navedel, da iz siceršnje dosedanje sodne prakse Upravnega sodišča izhaja, da ni treba, da je za nakup upravičena oseba uvrščena na najvišje mesto kot predkupni upravičenec za vse parcele, ki so predmet paketne prodaje in so po namenski rabi kmetijsko zemljišče, pač pa vsaj pri eni od parcel, in da enako velja tudi za nakup gozda.

9.Drugostopenjski organ povzema razloge sodbe III U 86/2018, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da je "sledeč zgoraj opisanemu načinu razlogovanja Vrhovnega sodišča (v sodbi opr. št. X Ips 32/2018 z dne 8. 7. 2020) po presoji sodišča v obravnavanem primeru, ko gre za paketno prodajo solastniških deležev prodajalke na več kmetijskih zemljiščih, določbe 23. člena ZKZ o predkupni pravici pravilno uporabiti tako, da je kot predkupnega upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ treba šteti le tistega sprejemnika ponudbe, ki pogoje za predkupno upravičenje na tej podlagi izpolnjuje kot solastnik pri vseh nepremičninah, ki so predmet prodaje v paketu. Ne pa B.B., ki pogojev za priznanje statusa predkupnega upravičenca po citirani določbi ne izpolnjuje pri vseh nepremičninah, ki se, kot ni sporno, prodajajo v paketu. Sodišče dodaja, da je v tej smeri argumentiralo že odločitev, ki jo je sprejelo v sodbi I U 933/2010 z dne 18. 1. 2011, in da s tem sledi tudi stališčem iz sodbe II U 271/2014 z dne 13. 1. 2015, v kateri je navedlo, da je pri odločanju o odobritvi pravnega posla treba izhajati iz določb ZKZ, ki določa omejitve pri prometu s kmetijskimi zemljišči, ter upoštevati namen, ki ga pri tem zasleduje zakonodajalec, ki je v varovanju kmetijskih zemljišč in kmetijske razvojne politike. V okviru tega namena so tudi uzakonjeni predkupni upravičenci pri prodaji kmetijskih zemljišč. Glede na okoliščine, ki jih je pri tem upošteval zakonodajalec (solastništvo, mejaštvo, zakup) je mogoče sklepati, da je namen, ki ga je zasledoval pri določanju vrstnega reda, v zaokrožanju (lastništva) zemljišč in posledično zagotavljanju lažje in bolj ekonomične obdelave." Kot po navedenem ugotavlja drugostopenjski organ, je v sodbi III U 86/2018 Upravno sodišče sledilo novejšemu pravnemu mnenju Vrhovnega sodišča v zvezi s paketno prodajo, pri čemer se je sklicevalo tudi na starejšo sodno prakso ter zavzelo stališče, da je za predkupnega upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ šteti le tistega sprejemnika ponudbe, ki pogoje za predkupno upravičenje na tej podlagi izpolnjuje kot solastnik pri vseh nepremičninah, ki so predmet prodaje v paketu - v konkretnem primeru torej solastnika vseh (kmetijskih) zemljišč, ki se prodajajo v paketu, pri čemer pa tožnik solastništva pri vseh kmetijskih zemljiščih ni uspel izkazati in ta okoliščina (ki jo je ugotovil že prvostopenjski organ in temu tožnik v pritožbi ne nasprotuje) niti ni sporna. Po mnenju drugostopenjskega organa sodba I U 1985/2011 ne more biti več upoštevna, saj je bila izdana pred sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 32/2018, v kateri je slednje zavzelo drugačna, strožja stališča glede prodaje v paketu, čemur je sledilo tudi Upravno sodišče v sodbi III U 86/2018. Prvostopenjski organ je štel, da sta oba sprejemnika ponudbe tako po ZKZ kot po ZG izenačena pri prednostnem vrstnem redu, pri čemer se je oprl na sodno prakso, ki je bila kasneje spremenjena. Kot dalje ugotavlja drugostopenjski organ, pa bi bil ne glede na to, tudi ob upoštevanju novejše sodne prakse uspeh postopka enak, saj je prodajalka izbrala istega kupca, kot bi bil določen, če bi prvostopenjski organ upošteval stališče iz sodbe III U 86/2018; tudi ob upoštevanju navedene sodbe namreč odločitev ne bi bila v prid tožnika kot drugega sprejemnika ponudbe. V opisanem smislu je torej prišlo v postopku pred prvostopenjskim organom do pomanjkljivosti, ki pa niso bistvene za odločitev. Ker je torej drugostopenjski organ ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar deloma obrazložen z napačnimi razlogi, je v svoji odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnil.

Tožba

10.Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu. Kot je navedel, upravni spor sproža, ker meni, da v odločbi niso bila upoštevana dejstva, ki jih je navedel. Parcela 235/2, ki je predmet prodaje, velja za najboljše kmetijsko zemljišče, sam pa je njen solastnik in tudi mejaš kot lastnik parcele 234/1. Parcela 676/435, katere solastnik je tožnik in ki je v večini obravnavana kot gozd, meji na parcelo 676/434, katere lastnik je in je obravnavana v večini kot gozd. Meni, da prodajalka nima pravice izbire kupca, pač pa je predkupni upravičenec tožnik, saj je solastnik parcel ter mejaš pri gozdnih in kmetijskih parcelah. Smiselno se torej zavzema za odpravo izpodbijane odločbe.

Nadaljnji potek upravnega spora

11.Toženka je sodišču predložila upravne spise zadeve in podala odgovor na tožbo, v katerem vztraja pri izpodbijani odločitvi in njenih razlogih. Izpostavlja, da je bilo že v drugostopenjski odločbi obravnavano vse, na kar se v tožbi sklicuje tožnik, ter da so tožbene navedbe neutemeljene. Ob sklicevanju na sodno prakso (sodne odločbe III U 86/2018, I U 933/2010 in II U 271/2014), po kateri je za predkupnega upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ šteti le tistega sprejemnika ponudbe, ki pogoje za predkupno upravičenje na tej podlagi izpolnjuje kot solastnik pri vseh nepremičninah, ki so predmet prodaje v paketu, poudarja, da tožnik solastništva na vseh kmetijskih zemljiščih, ki se prodajajo v paketu, ni uspel izkazati. Ta okoliščina ni sporna, saj jo je ugotovil že prvostopenjski organ, tožnik pa temu v pritožbi ni nasprotoval. Toženka predlaga, da se tožba zavrne.

12.Tožba in nadaljnje vloge so bile glede na določbe 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) vročene tudi prodajalki A.A., torej prvi stranki z interesom, ki svojega odgovora ni podala, ter B.B. kot uspeli kupovalki, to je drugi stranki z interesom. Ta v svojem odgovoru na tožbo predlaga, da se tožba zavrne. Kot je navedla, vztraja pri navedbah in dokazih, podanih v pripombah na zapisnik prvostopenjskega organa z dne 4. 1. 2022 ter v odgovoru na tožnikovo pritožbo. Tožnik v tožbi izpostavlja le dve nepremičnini: parcelo 235/2 kot najboljše kmetijsko zemljišče in parcelo 676/435, ki je v večini gozd, iz izpodbijane odločbe pa izhaja, da je predmet odobritve pravnega posla 15 parcel, ki se glede na ponudbo prodajajo v paketu. Tožnik ni solastnik parcel 691 in 694, zato ni prednostni upravičenec. Druga stranka z interesom poudarja, da je solastnica vseh nepremičnin in da ima največji solastniški delež, saj je že v preteklosti od dveh sorodnikov odkupila njihove deleže, vse s ciljem, da nepremičnine ostanejo v rodbini, kar je tudi želja prodajalke, ki je njena teta in je zato drugo stranko z interesom izbrala za sklenitev pravnega posla.

13.Sodišče je vse stranke upravnega spora pozvalo, da pisno sporočijo, ali se strinjajo, da v tem upravnem sporu odloči brez glavne obravnave na podlagi določb 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Svoje pisno soglasje za odločanje brez glavne obravnave so podale toženka in obe stranki z interesom, ne pa tožnik.

14.Zato je sodišče dne 25. 11. 2025 opravilo javno glavno obravnavo. Te se tožnik, čeprav je bil nanjo pravilno povabljen, ni udeležil (na dan glavne obravnave je tik pred njenim začetkom sodišče prejelo nepodpisano elektronsko sporočilo tožnika, da se opravičuje, ker se obravnave ne bo mogel udeležiti, pri čemer ni navedel nobenih razlogov, ki bi opravičevali odsotnost, niti ni predlagal, da se narok za glavno obravnavo preloži). Glavne obravnave se prav tako ni udeležila toženka, ki je sodišču sporočila, da vztraja pri izpodbijani odločitvi in svojem odgovoru na tožbo. Prvo in drugo stranko z interesom je na glavni obravnavi zastopala pooblaščenka D.D. kot pravnica z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki je povedala, da njeni stranki vztrajata pri dosedanjih navedbah. Tožnik še vedno ni solastnik na nepremičninah s parc. št. 691 in 694 k.o. ... Druga stranka z interesom pa ima pri vseh nepremičninah več kot polovični solastniški delež, medtem ko ima tožnik delež do 1/126, pri prej omenjenih parcelah pa ga nima. Prva stranka z interesom je imela glede na enak položaj obeh sprejemnikov ponudb pravico izbire in življenjsko in logično je, da je izbrala drugo stranko z interesom kot svojo nečakinjo, ki želi premoženje njihovih prednikov pridobiti v celoti in ga zaokrožiti. Solastnik gozda ima zagotovo močnejšo predkupno pravico kot zgolj sosed gozda, saj se s povečanjem solastniškega deleža dejansko napreduje k lastnini gozda v celoti, dočim z drobljenjem le-tega namen zakonodajalca ne bo dosežen. Tožnik sicer svojih trditev ni dokazal. Ob enakih pogojih glede predkupne pravice nima nobene prednosti, četudi bi dokazal, da je kmet. Glede na navedeno stranki z interesom predlagata, da se tožba zavrne.

15.Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo listine upravnega spisa zadeve, med katerimi sta tudi izpodbijana odločba in drugostopenjska odločba. Pooblaščenka strank z interesom ni imela ugovorov zoper dokazni sklep in dokazovanje.

Presoja sodišča

16.Tožba ni utemeljena.

17.Predmet presoje v tem upravnem sporu je z izpodbijano odločbo sprejeta odločitev, da se odobri pravni posel - prodajna pogodba, sklenjena 4. 10. 2021 med prvo stranko z interesom kot prodajalko ter drugo stranko z interesom kot kupovalko, katerega predmet je solastniški delež do 6/28 na kmetijskem in gozdnem zemljišču s parc. št. 337, 762/2, 676/353, 761, 663, 676/435, 664, 676/273, 676/436, 235/2, 322/1, 233/2, 676/274, 691 in 694 k.o. ..., za prodajno ceno 6.000,00 EUR, ter da se zavrne zahteva tožnika za odobritev pravnega posla - prodajne pogodbe, ki naj bi bila sklenjena na način, da se je kot kupec prijavil na ponudbo prodajalke za prodajo solastniškega deleža do 6/28 zgoraj navedenega kmetijskega in gozdnega zemljišča za prodajno ceno 6.000,00 EUR.

18.Sodišče je izpodbijano odločbo preizkusilo v okviru tožbenih ugovorov in ob tem ugotavlja, da je pravilna in zakonita. Sodišče pri tem sledi razlogom, s katerimi je upravna odločitev utemeljena, kot jih je dopolnil oziroma korigiral drugostopenjski organ. Ker je vse te razloge že predhodno izčrpno predstavilo, jih na tem mestu ne ponavlja, pač pa se nanje sklicuje na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Glede na vsebino tožbe dodaja, da zgolj tožnikove navedbe, da parcela 235/2, ki je med predmet prodaje, velja za najboljše kmetijsko zemljišče, sam pa je njen solastnik in tudi mejaš kot lastnik parcele 234/1, ter da parcela 676/435, katere solastnik je in ki je v večini obravnavana kot gozd, meji na parcelo 676/434, katere lastnik je in je obravnavana v večini kot gozd, za drugačno odločitev ne zadoščajo.

19.ZKZ v prvem odstavku 23. člena določa, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti; 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo. Po drugem odstavku 23. člena ZKZ se ob enakih pogojih med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu: 1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost; 2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje; 3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe. V četrtem odstavku 23. člena ZKZ pa je določeno, da če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona.

20.Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da predkupna pravica, ki jo ima kateri od zainteresiranih kupcev kmetijskega zemljišča po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, torej kot solastnik kmetijskega zemljišča, ki se prodaja, izključuje predkupna upravičenja po nadaljnjih določbah tega člena, na katere se smiselno sklicuje tožnik, ki pa s tem ne more uspeti. Kot je obrazložil že drugostopenjski organ, je za predkupnega upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ mogoče šteti le tistega sprejemnika ponudbe, ki pogoje za predkupno upravičenje na tej podlagi izpolnjuje kot solastnik pri vseh kmetijskih zemljiščih, ki so predmet prodaje v paketu, tožnik pa solastništva na vseh v paketu prodajanih kmetijskih zemljiščih ni uspel izkazati, saj je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da ni solastnik kmetijskih zemljišč s parc. št. 691 in 694, česar niti v upravnem sporu ne prereka. To pa pomeni, da že iz tega razloga njegovo ključno tožbeno stališče, da je predkupni upravičenec, pravno ne zdrži in se zato sodišču do ostalih navedb strank v konkretnem primeru ni bilo treba opredeljevati.

21.Glede na vse navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

22.Ker nobena od strank ni zahtevala povrnitve stroškov tega postopka, sodišče o tem ni odločalo.

-------------------------------

1Vse v obrazložitvi navedene nepremičnine se nahajajo v isti k.o. ..., zato se v nadaljevanju navajajo samo s parcelnimi številkami, brez navajanja številke in imena katastrske občine.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/2, 23/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.