Jedro

V predlogu naknadno izpostavljena okoliščina, da naj bi se druga toženka, zaposlena kot zapisnikarica na okrajnem sodišču, dnevno srečevala tudi s sodniki in sodnicami okrožnega sodišča, ki bo odločalo v tej zadevi, ne predstavlja takšne stopnje povezanosti oziroma (po)znanstva, ki bi utemeljevala prenos pristojnosti. Okrajno sodišče je res organizacijska enota okrožnega, a to samo po sebi še ni razlog za delegacijo pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru obravnava tožbo, ki sta jo tožnika vložila proti A. A. in B. B. Slednji je med postopkom umrl. 2. Tožnika sta 14. 12. 2021 vložila predlog za delegacijo pristojnosti, v katerem navajata, da sta dediča po pokojnem C. C. in D. D., sklep o dedovanju je že pravnomočen. Za opravo zapuščinskega postopka bi bilo načeloma pristojno Okrajno sodišče v Kopru, a ker je dedinja C. C. zaposlena na Okrožnem sodišču v Kopru, je Vrhovno sodišče postopek delegiralo pred Okrajno sodišče v Piranu. Predlagata delegacijo pristojnosti iz istih razlogov tudi v tem postopku, saj je C. C. zaposlena na civilnem oddelku Okrožnega sodišča v Kopru, zato bi moralo o zadevi odločati drugo sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Novi Gorici.

3. Toženci na vročen predlog niso odgovorili.

4. Vrhovno sodišče je po prejemu predloga pri predložitvenem sodišču opravilo poizvedbe, ali je druga toženka res zaposlena pri tem sodišču. 5. Okrožno sodišče v Kopru je sporočilo, da je druga toženka zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru, in sicer na zapuščinskem oddelku.

6. Vrhovno sodišče je tožnika seznanilo s svojimi ugotovitvami, tožnika pa sta sporočila, da pri predlogu vztrajata.

7. Naknadno sta dopolnila svoj predlog s predložitvijo sklepa I R 96/2021 z dne 11. 8. 2021, s katerim je Vrhovno sodišče odločilo, da se pristojnost v pravdni zadevi z Okrajnega sodišča prenese na Okrajno sodišče v Piran. Povzela sta obrazložitev sklepa, češ da okoliščina, da je C. C. zaposlena na civilnem oddelku Okrajnega sodišča v Kopru, pri katerem sodeluje v pravdnih zadevah in je v vsakodnevnem stiku z vsemi sodnicami ter je tudi v tesnejših prijateljskih odnosih, lahko okrni percepcijo o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Poudarila sta še, da se C. C. dnevno srečuje s sodniki in sodnicami tako na Okrajnem, kot tudi na Okrožnem sodišču v Kopru, kar bi lahko okrnilo percepcijo o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča tudi v konkretnem primeru, zato predlagata, da Vrhovno sodišče kot pristojno določi Okrožno sodišče v Novi Gorici ali drugo okrožno sodišče v RS.

8. Predlog ni utemeljen.

9. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

10. Drži, da je Vrhovno sodišče zapuščinsko zadevo po pokojnem drugem tožniku delegiralo iz Kopra v Piran (sklep VS RS I R 48/2021 z dne 19. 5. 2021). Iz obrazložitve jasno izhaja, da je bil razlog za prenos pristojnosti dejstvo, da je zapustnikova vdova, ki je ena od strank zapuščinskega postopka, strojepiska, zaposlena na pristojnem sodišču in da delo opravlja prav na zapuščinskem oddelku (ki bi odločalo prav v tem postopku, op. Vrhovnega sodišča), pri čemer je v pogostih stikih z vsemi sodnicami tega oddelka. Prav tako je res, da je Vrhovno sodišče pravdno zadevo po pokojnem drugem tožniku delegiralo iz Kopra v Piran (sklep VS RS I R 96/2021 z dne 11. 8. 2021). Iz obrazložitve izhaja, da je bil razlog za prenos pristojnosti dejstvo, da je bila dedinja po pokojnem tožniku zaposlena ravno na civilnem _oddelku_ pristojnega sodišča in ima tesnejše oziroma prijateljske stike s sodniki na _oddelku_.

11. Da je sedanja druga toženka zaposlena na Okrajnem in ne na Okrožnem sodišču v Kopru, je potrdilo tudi predložitveno sodišče. Okrajno sodišče v Kopru je res organizacijska enota Okrožnega, a to samo po sebi še ni razlog za delegacijo pristojnosti. Iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da je razlog za prenos pristojnosti bodisi zaposlitev na istem oddelku1 bodisi zaposlitev na manjšem sodišču, na katerih je manjše število zaposlenih in med njimi večja stopnja povezanosti oziroma (po)znanstva.2 V predlogu naknadno izpostavljena okoliščina, da naj bi se druga toženka dnevno srečevala tudi s sodniki in sodnicami Okrožnega sodišča, ki bo odločalo v tej zadevi, ne predstavlja takšne stopnje povezanosti oziroma (po)znanstva. Šele globlji, tesnejši ali prijateljski stiki bi utemeljevali prenos pristojnosti,3 njihovega obstoja pa predlagatelja ne zatrjujeta. Ker okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost predložitvenega sodišča, niso podane, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 V primerih, ko je sodna zapisnikarica zaposlena na drugem oddelku večjega sodišča, Vrhovno sodišče predlog za delegacijo zavrne. Primerjaj sklep VS RS I R 126/2021 z dne 15. 9. 2021 in tam navedeno sodno prakso. 2 Primerjaj sklep VS RS I R 191/2021 z dne 15. 12. 2021 in v njem navedeno sodno prakso. 3 Na primer, kadar je stranka sodnica na pristojnem sodišču, zaradi česar se pozna s sodniki vseh oddelkov in z nekaterimi goji prijateljske odnose (sklep I R 198/2021 z dne 9. 2. 2022); kadar je stranka zaposlena na pristojnem sodišču, zaradi česar je s sodniki v tesnejših oziroma prijateljskih odnosih (I R 96/2021 z dne 11. 8. 2021) ali kadar je stranka mediatorka na pristojnem sodišču, zaradi česar je s sodniki vzpostavila tesnejša razmerja in bližje delovne odnose (I R 4/2022 z dne 9. 2. 2022).