Jedro

Za veljavnost vročitve po 141. in 142. členu ZPP ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju. Namen določb o vročanju je zagotoviti razumno pričakovanje, da se bo naslovnik pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Le če bi vročevalec zvedel, da je toženka odsotna in ne bi mogla pravočasno sprejeti pisanja, pa bi kljub temu opravil vročitev, bi šlo za kršitev postopka. Ker pa je vročevalec obvestilo pustil v hišnem predalčniku in ker toženka ni niti zatrjevala, da je za njeno odsotnost vedel, tej vročitvi ni mogoče očitati nezakonitosti.

Za izdajo zamudne sodbe ni pomembno, ali predloženi dokazi potrjujejo tožnikove navedbe (v tem primeru zatrjevane poškodbe). Pomembno je zgolj to, da tožbene navedbe niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi.

Obrazložitev

Revizija se v delu, ki se nanaša na odločitev o odškodnini za premoženjsko škodo, zavrže. Revizija se v delu, ki se nanaša na odločitev o odškodnini za nepremoženjsko škodo, zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnik je zoper toženko vložil tožbo zaradi plačila odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel, ker ga je toženkin pes ugriznil v nogo in v penis. Ker toženka v roku ni odgovorila na tožbo, je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženko obsodilo na plačilo 63,01 EUR odškodnine za premoženjsko škodo in 5.633,45 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo. Višji tožbeni zahtevek za plačilo nepremoženjske škode je zavrnilo.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vročitev tožbe je bila opravljena v nasprotju z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zaradi česar je bila toženki onemogočena obravnava pred sodiščem. Toženka ni mogla dobiti ne prvega ne drugega vročevalčevega obvestila, ker je bila odsotna vsaj od 2. 12. 2006 do 17. 12. 2006, vročevalec pa ni nobenega od toženkinih družinskih članov obvestil o prispeli pošiljki. Pritožbeno sodišče ni odgovorilo na predlog za zaslišanje prič, ki bi izpovedale o tem, da toženka ni vedela za vročitev pisanja in o tem, da je bila ključavnica hišnega predalčnika pokvarjena. Poleg tega so tožbene navedbe v nasprotju s splošno znanimi dejstvi in predloženimi listinami. Če bi tožnika pes res ugriznil v penis, bi takšna poškodba izhajala iz zdravniškega potrdila z dne zatrjevane poškodbe in ne zgolj iz potrdila osebne zdravnice, ki je bilo izdano mesec dni kasneje.

4. Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija zoper odločitev o odškodnini za premoženjsko škodo ni dovoljena, zoper odločitev o odškodnini za nepremoženjsko škodo pa ni utemeljena.

O odškodnini za premoženjsko škodo

6. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Predmet revizijskega postopka je prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 5.633,45 EUR in za premoženjsko škodo v višini 63,01 EUR. Ta dva zahtevka se ne opirata na isto pravno in dejansko podlago, zato se po drugem odstavku 41. člena ZPP upošteva kot vrednost spornega predmeta, od katerega je odvisna dovoljenost revizije, vrednost vsakega posameznega zahtevka. Ker vrednost pravnomočne sodbe glede premoženjske škode ne presega 4.172,93 EUR, toženkina revizija proti temu delu odločitve ni dovoljena. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O odškodnini za nepremoženjsko škodo

7. Toženkin očitek, da je bila vročitev tožbe nezakonita, ni utemeljen. Za veljavnost vročitve po 141. in 142. členu ZPP ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju. Namen določb o vročanju je zagotoviti razumno pričakovanje, da se bo naslovnik pravočasno seznanil z vročenim pisanjem.(1) Le če bi vročevalec zvedel, da je toženka odsotna in ne bi mogla pravočasno sprejeti pisanja, pa bi kljub temu opravil vročitev, bi šlo za kršitev postopka. Ker pa je vročevalec obvestilo pustil v hišnem predalčniku in ker toženka ni niti zatrjevala, da je za njeno odsotnost vedel, tej vročitvi ni mogoče očitati nezakonitosti. Poleg tega je pritožbeno sodišče utemeljeno dodalo, da bi toženka lahko tožbo prevzela na pošti do 26. 12. 2006, torej, ko je bila po lastnih trditvah že doma.

8. Prav tako je pritožbeno sodišče pravilno pojasnilo, da za izdajo zamudne sodbe ni pomembno, ali predloženi dokazi potrjujejo tožnikove navedbe (v tem primeru zatrjevane poškodbe). Pomembno je zgolj to, da tožbene navedbe niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi. Ker iz nobenega dokaza (niti iz zdravniškega potrdila z dne zatrjevane poškodbe) ne izhaja, da pes tožnika ni ugriznil tudi v penis, ni zatrjevane ovire za izdajo zamudne sodbe.

9. V okviru presoje uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti revizijsko sodišče ugotavlja, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo ustreza merilom iz 179. in 182. člena OZ.

10. Razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani. Zato jo je bilo treba na podlagi 378. člena ZPP v tem delu kot neutemeljeno zavrniti.

Op. št. (1): Glej Galič, A., Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 1. knjiga, komentar 143. člena, str. 571.