Jedro

Pritožnica želi višje sodišče prepričati, da se pri izračunu sodne takse pri vrednostih spornega predmeta nad 1.500 EUR po 16. členu ZST-1 ne upoštevajo (ne prištevajo) vmesna povečanja in da je zakon sam s seboj v nasprotju, tj. da je Priloga 1 ZST-1 v nasprotju s 16. členom ZST-1. Ponujena razlaga 16. člena in Priloge 1 ZST-1 je materialnopravno zmotna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin ugovor zoper plačilni nalog z dne 2. 8. 2018. 2. Toženka se je zoper sklep pritožila zaradi kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je 2. 8. 2018 izdalo plačilni nalog in toženki naložilo, da v 15 dneh od vročitve plača sodno takso za napoved pritožbe v znesku 255 EUR. Vrednost spornega predmeta znaša 4.887,90 EUR.

5. Pritožnica (toženka) je zoper plačilni nalog vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje obrazloženo zavrnilo (gl. zlasti razloge v 3. točki obrazložitve).

6. Pritožnica vztraja, da je Priloga 1 (Višina taks s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 pri vrednostih spornega predmeta do 500.000 eurov), ki je sestavni del Zakona o sodnih taksah – ZST-1, v nasprotju s 16. členom zakona. Glede na vrednost spornega predmeta bi moralo sodišče sodno takso odmeriti v višini 204 EUR in ne 255 EUR. Navaja, da upoštevajoč tabelo v 16. členu ZST-1 in vrednost spornega predmeta (do 5.000 EUR), sodna taksa za vsak začeti 500 EUR spornega predmeta znaša 5 EUR. To pomeni, da v konkretni zadevi osnovna taksa znaša desetkratnik vrednosti 5 EUR, torej 50 EUR. Temu pritožnica prišteva začetno vrednost sodne takse v višini 18 EUR (pri vrednosti spornega predmeta do 300 EUR) in vztraja, da pravilno odmerjena sodna taksa za pritožbo znaša 204 EUR (3 x (18 + 50)).

7. Pritožnica želi višje sodišče prepričati, da se pri izračunavanju sodne takse pri vrednosti spornega predmet nad 1.500 EUR po 16. členu ZST-1 ne upoštevajo (ne prištevajo) vmesna povečanja in da je zakon sam s seboj v nasprotju, tj. da je Priloga 1 ZST-1 v nasprotju s 16. členom ZST-1. 8. Ponujena razlaga 16. člena in Priloge 1 ZST-1 je materialnopravno zmotna. Pri vrednosti spornega predmeta do vključno 300 EUR znaša sodna taksa 18 EUR, nato pa se do vključno 1.500 EUR poveča za 8 EUR za vsak začeti dodatni 300 EUR spornega predmeta, nad zneskom 1.500 EUR dalje pa za 5 EUR za vsak začeti dodatni 500 EUR spornega predmeta. Sodna taksa, ki jo je sodišče s plačilnim nalogom odmerilo v višini 255 EUR (3 x 85), je torej odmerjena skladno s 16. členom in Prilogo 1 ZST-1. Zakon (ZST-1) ni sam s seboj v nasprotju, kot to meni pritožnica.

9. Pritožnica zatrjuje tudi kršitve pravil postopka. Ker zatrjevanega pritožbenega razloga ni v ničemer konkretizirala, se je višje sodišč omejilo na pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Teh kršitev sodišče prve stopnje ni storilo. Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP.

10. Pritožnica mora sodno takso plačati v roku in na način, ki je določen v plačilnem nalogu. Rok za plačilo sodne takse začne teči z vročitvijo te odločbe. O posledicah neplačila je bila pritožnica poučena že v plačilnem nalogu.