Jedro

Če predlogu za izvršbo zaradi izterjave valoriziranih zneskov preživnine niso priložena obvestila CSD o uskladitvi, je izvršbo mogoče dovoliti le na podlagi pranomočne in izvršljive sodbe v obsegu nevalorizirane preživnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo kot nepopolen zavrglo, ker upnika tudi po pozivu na predložitev izvršilnega naslova, to je dveh sodb Okrožnega sodišča v Novem mestu in zlasti obvestil o uskladitvi preživnine, tega nista storila.

Proti sklepu se upnika pritožujeta zaradi bistvene kršitve določb postopka s predlogom, da se spremeni tako, da se predlogu za dovolitev izvršbe ugodi glede zapadle preživnine 270.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter za zavarovanje plačevanja preživnine po 30.000,00 SIT mesečno za eno leto vnaprej. V takem obsegu je namreč obstoj terjatve upnikov že izkazan z izvršljivima sodbama I P 34/97 in I P 229/98 Okrožnega oz. Okrajnega sodišča v Novem mestu. S tem se strinja tudi prvo sodišče, kot sledi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Navedena izvršilna naslova sta namreč v spisu In 99/36 med istima strankama. Poziv k predložitvi (razen glede obestil o uskladitvi preživnine), je zato neutemeljen, saj je predlagano izvršbo treba opraviti na isto nepremičnino, ki je že predmet izvršbe In 99/36. Pritožba je utemeljena.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS št. 14/89) v 4. odstavku 132. člena sicer res določa, da je obvestilo centra za socialno delo o uskladitvi preživnine skupaj s sodno odločbo izvršilni naslov, vendar to ne pomeni, da sama sodba brez obvestila lastnost in moč izvršilnega naslov (1. tč. 2. odst. 17. člena ZIZ) izgubi. Nobene ovire torej ni za dovolitev izvršbe za izterjavo preživnine v obsegu, izkazanem s pravnomočno in izvršljivo sodbo, oz. v konkretnem primeru dveh sodb, ki sta tudi po ugotovitvi prvega sodišča v razlogih izpodbijanega sklepa že priloženi zadevi In 99/36, h kateri naj se po predlogu upnikov dovoli pristop obravnave izvršbe In 99/119. Ne glede na to pa sodišče druge stopnje ne more slediti pritožbenemu predlogu za spremembo odločitve z dovolitvijo izvršbe v nakazanem obsegu, saj bi bil tako dolžnikoma onemogočen ugovor kot edino pravno sredstvo (čl. 53 ZIZ). Prvostopenjski sklep je bilo torej treba razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje prvemu sodišču, v smislu obrazloženega.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst. 165. člena ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ.