Jedro

Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila „predlog za dopustitev revizije in revizijo“. Postopka z revizijo, ki je bila vložena pod predpostavko, da bo predlogu za dopustitev revizije ugodeno, sodišče ne bo nadaljevalo, saj se navedena predpostavka ni uresničila.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta hčeri pokojne M. V. Ta je v letu 2002 s toženko sklenila pogodbo, ki je bila naslovljena kot izročilna pogodba. V zapuščinskem postopku je tožnica uveljavljala, da nepremičnine, ki so predmet pogodbe, spadajo v zapuščino. Napotena na pravdo je vložila tožbo z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da sporne nepremičnine spadajo v zapuščino, zato naj toženo stranko zaveže tožnici izstaviti listino, na podlagi katere se bo vknjižila kot njihova solastnica do 1/3. 2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, drugostopenjsko sodišče pa je zavrnilno sodbo potrdilo.

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila „predlog za dopustitev revizije in revizijo“, in sicer „zoper celoten izrek sodb sodišč prve in druge stopnje iz vseh revizijskih razlogov iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)“ ter predlagala dopustitev revizije in na podlagi dopuščene revizije razveljavitev sodb obeh nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Predlog ni popoln.

5. Vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da Vrhovno sodišče revizijo lahko dopusti, so določeni v 367. a členu ZPP: da je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse; ta pogoj je izpolnjen zlasti v primerih, ko gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Ali so ti vsebinski pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, odloči Vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke (drugi odstavek 367. a člena ZPP). Njegove obvezne sestavine določa zakon. Formalne zahteve so stroge: predlogu mora biti priložen izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (tretji odstavek 367. b člena ZPP), v njem pa mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP).

7. Tem formalnim zahtevam tožnica ni zadostila. Njenemu uvodnemu predlogu, naj Vrhovno sodišče predlogu za dopustitev revizije ugodi in na podlagi dopuščene revizije razveljavi sodbi obeh nižjih sodišč ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, sledi obrazložitev razlogov, ki po tožničinem prepričanju potrjujejo, da sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo in kršili procesne predpise. Po vsebini je vloga (nedovoljena) revizija. Obveznih sestavin iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP ne obsega. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da navedba in utemeljitev revizijskih razlogov sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije (npr. v zadevi II DoR 244/2010).

8. Kot sankcija za kršitev formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP je v šestem odstavku istega člena predpisano zavrženje predloga za dopustitev revizije. Zato je moralo Vrhovno sodišče predlog tožnice zavreči. Postopka z revizijo, ki je bila vložena pod predpostavko, da bo predlogu za dopustitev revizije ugodeno, ne bo nadaljevalo, saj se navedena predpostavka ni uresničila.