Jedro

Iz vpisa osebne služnosti v zemljiško knjigo na sporni nepremičnini ni mogoče zaključiti, da bi bil obseg služnosti omejen samo na določene dele nepremičnine, ki jih zatrjuje predlagatelj, zato je sodišče prve stopnje pravilno na pravdo napotilo predlagatelja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek ter predlagatelja napotilo na pravdo, da zoper nasprotno udeleženko A. A. in udeleženko B. B. v roku 30-tih dni vloži tožbo na ugotovitev, da služnost dosmrtne brezplačne pravice stanovanja na nepremičnini parc. št. 74/3 k. o. X obstaja le v obsegu izključne rabe sobe v pritličju, souporabe kuhinje, dnevne sobe in kopalnice v pritličju, souporabe posameznega objekta, souporabe zunanje garaže ter vrta ter ga opozorilo na posledice, če tega v postavljenem roku ne bo storil. 2. Zoper sklep se iz pritožbenih razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka pritožuje predlagatelj. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in B. B. napoti, da v pravdi iztoži, da je služnost brezplačne pravice nepremičnine omejena samo na določene dele nepremičnine, kot jih zatrjuje predlagatelj, oziroma podrejeno, da izpodbijano odločitev razveljavi. Navaja, da zemljiškoknjižni vpis za nepremičnino 74/3 k. o. ... k. o. X vsebuje zapis o upravičenju oziroma bremenu po katerem B. B. pripada: „brezplačna osebna dosmrtna služnostna pravica stanovanja kot doslej“, kar je posledica pogodbene ureditve predlagatelja, nasprotne udeleženke B. B. in njenega (pokojnega) zakonskega partnerja, očeta nasprotne udeleženke. V nadaljevanju pritožbe kronološko opisuje pravno podlago in razloge, na podlagi katerih je pridobil solastninski delež nepremičnine, ki je predmet delitve. Opozarja, da v času, ko se je ustanovila služnostna pravica v objektivnem pomenu ni bilo možnosti, da bi se služnostna pravica nanašala na celoten objekt in se tudi kasneje na celoten objekt ni razširila. Ni dvoma, da je bila služnostna pravica C. in B.B. v okviru „rabe stanovanja kot doslej“ zapisana izključno zato, da se ne bi posegalo v tisto, kar sta tedaj uporabljala, to pa je izključna uporaba ene sobe v drugi etaže hiše (tudi pritličje), souporaba kuhinje, kopalnice in dnevne sobe v isti (drugi) etaži hiše in souporaba prostorov v prvi etaži, tistih, ki so jih predstavljali kurilnica in garaža. Navaja, da v postopku ni imel možnosti, da bi navajal v pritožbi navedena dejstva ter jih dokazoval z zapisnikom v zadevi P 48/2002. Sodišče pa tudi ni izvedlo zaslišanja udeležencev postopka, da bi lahko ugotovilo okoliščine, na podlagi katerih B.B. oblikuje stališče o tem, da je vrednost objekta, ob upoštevanju, da ima na celotnem objektu služnostno pravico. drugačna, kot je njegovo objektivno vrednotenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj je v predlogu predlagal delitve solastne nepremičnine. Stvarnopravni zakonik, v nadaljevanju SPZ način delitve solastne stvari ureja v 70. členu. Le ta v primeru delitve stvari primarno predvideva sporazum solastnikov o načinu delitve. Če se solastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti, pa o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti, sodišče v skladu s četrtim odstavkom 70. člena SPZ odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). V skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ pa lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. 5. Med udeleženci postopka ni sporno, da fizična delitev nepremičnine v naravi ni mogoča. Mogoča pa je delitev z izplačilom (5. odstavek 70. čl. SPZ in civilna delitev (4. odstavek 70. člena SPZ). V konkretnem primeru je nepremičnina obremenjena s služnostno pravico dosmrtnega uživanja stanovanja, obseg služnostne pravice pa je med udeleženci sporen, saj predlagatelj zatrjuje, da je obseg služnosti omejen samo na določene dele nepremičnine, medtem ko nasprotna udeleženka in udeleženka B. B. zatrjujeta, da ima B. B. služnostno pravico na celotni nepremičnini, ki je predmet delitve. Obseg služnostne pravice pa vpliva na vrednost nepremičnine.

6. Na podlagi drugega odstavka 9. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP sodišče napoti na pravdo tistega udeleženca katerega pravico šteje za manj verjetno. ZNP ne vsebuje meril za presojo katera pravica je manj verjetna in nepravdnemu sodišču tudi ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Komu bo dodelilo vlogo tožnika v pravdi presodi nepravdno sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Iz vpisa osebne služnosti v zemljiško knjigo na sporni nepremičnina ni mogoče zaključiti, da bi bil obseg služnosti omejen samo na določene dele nepremičnine, ki jih zatrjuje predlagatelj, zato je sodišče prve stopnje pravilno na pravdo napotilo predlagatelja.

7. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti uveljavljanih niti tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).