Jedro

Neutemeljene so pritožbene trditve o zgolj formalno pravnomočnih upravnih in sodnih odločbah. Da gre za materialno pravnomočno odločbo potrjuje dejstvo, da je bila tožniku ob razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti priznana tudi pravica do invalidske pokojnine, na podlagi katere se mu izplačuje dajatev. Za ponovno presojo ustreznosti sestave invalidske komisije v predsodnem postopku ni pravne podlage. Morebitno nepravilno ugotovitev datum nastanka I. kategorije invalidnosti, bi lahko tožnik ob primerni skrbnosti izpodbijal z rednim pravnim sredstvom, ne pa z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodna odločba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (pravilno sodno odločbo) zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 22. 7. 2025 ter iste št. zadeve in št. dosjeja z dne 29. 3. 2025 ter da je toženec dolžan tožniku izplačati invalidsko pokojnino tudi za čas od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 v znesku 2.975,84 EUR. Zavrglo je tožbo v delu, da je toženec dolžan tožniku izplačati odškodnino v znesku 18.000,00 EUR.

2.Tožnik se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje kršitve določb Ustave RS, ZPIZ-2, ZUP in Pravilnika o delovanju izvedenskih organov invalidske komisije. Invalidnost je posebna ustavno varovana kategorija, zaradi česar bi morali pristojni organi v predsodnem postopku ravnati posebej strokovno in skrbno. Po njegovem mnenju so odgovorni ravnali malomarno, za takšno ravnanje pa naj bi bila mogoča tudi odškodninska in kazenska odgovornost. Sklicuje se na 158. člen Ustave RS ter navaja, da je mogoče poseči tudi v materialno pravnomočne odločbe oziroma obnoviti postopek, kadar se pojavijo nova dejstva, ki so obstajala že pred izdajo dokončnega upravnega ali sodnega akta. Predloženi dokazi utemeljujejo ničnost vseh dosedanjih upravnih in sodnih odločb. Posebej izpostavlja izvid UKC z dne 20. 8. 2020, za katerega meni, da ni bil ustrezno upoštevan, saj je bil obravnavan zgolj kot informativni dokaz. Zato bi moral biti kot datum nastanka invalidnosti določen 20. 8. 2020, od tega dne dalje pa bi mu morala biti priznana tudi invalidska pokojnina. Tožencu očita pomanjkanje profesionalne skrbnosti pri odločanju o njegovih pravicah. Sodišče že več let prikriva lastne napake in malomarno opravljanje sodniške funkcije. Obravnava obsežne dokumentacije v obsegu 109 strani v desetih minutah ni bila mogoča. Po njegovem mnenju materialni dokazi jasno potrjujejo utemeljenost njegovih zahtevkov. Zahteva, da se njegovemu tožbenemu zahtevku ugodi najpozneje do 12. 3. 2026, ter da se ugodi tudi njegovemu odškodninskemu zahtevku za povračilo škode v višini 1.000,00 EUR.

3.Pritožba zoper sodno odločbo ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodno odločbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane drugostopenjske odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 22. 7. 2025 ter iste št. zadeve in št. dosjeja z dne 29. 3. 2025, s katero je bil zavrnjen predlog tožnika, da se sklep št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 28. 2. 2022 izreče za ničnega ter izplača invalidsko pokojnino od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 v znesku 2.975,84 EUR.

6.Določilo 279. člena ZUP določa, da se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku: b) ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po Kazenskem zakoniku; c) ki je sploh ni mogoče izvršiti; č) ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka tega pozneje ni izrecno ali molče v to privolila; d) ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja; e) kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost pod pogoji iz prvega odstavka 279. člena ZPIZ-2 se lahko izreče za ničnega tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih drugi odstavek 279. člena ZPIZ-2.

7.V 7. točki obrazložitve je sodišče povzelo, da je tožnik v tem in predhodnih sodnih postopkih zatrjeval, da bi moral toženec pri odločanju o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do invalidske pokojnine upoštevati specialistični izvid UKC A. z dne 14. 8. 2020. Zaradi tega je vztrajal pri ničnosti vseh nadaljnjih upravnih in sodnih odločb. Pravilnost sklepa o obnovi postopka z dne 28. 2. 2022 je presojalo že Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sodno odločbo XI Ps 378/2022 z dne 4. 7. 2022. Zavrnjen je bil tožnikov zahtevek na ugotovitev, da je pravilen datum invalidske upokojitve 14. 8. 2020 in da mu mora toženec od tega dne izplačevati invalidsko pokojnino, zavrglo pa je tožbo v delu, da se spremeni izvedensko mnenje z dne 21. 10. 2021. Odločitev je bila potrjena s sodbo in sklepom VDSS opr. št. Psp 268/2022 z dne 11. 1. 2023. Po neuspešnih predlogih za nepravo obnovo postopka oziroma ugotovitev ničnosti obnovitvenega sklepa, je pravilna odločitev sodišča, da ni podlage za ugotovitev ničnosti sklepa z dne 28. 2. 2022, kar bi lahko predstavljalo podlago za izplačevanje invalidske pokojnine od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 v znesku 2.975,84 EUR. Sodišče je v 6. točki obrazložitve preizkusilo in pojasnilo, da ne obstajajo razlogi po prvem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 279. člena ZUP.

8.Neutemeljene so pritožbene trditve o zgolj formalno pravnomočnih upravnih in sodnih odločbah. Da gre za materialno pravnomočno odločbo potrjuje dejstvo, da je bila tožniku ob razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti priznana tudi pravica do invalidske pokojnine, na podlagi katere se mu izplačuje dajatev. Za ponovno presojo ustreznosti sestave invalidske komisije v predsodnem postopku ni pravne podlage. Morebitno nepravilno ugotovitev datum nastanka I. kategorije invalidnosti, bi lahko tožnik ob primerni skrbnosti izpodbijal z rednim pravnim sredstvom, ne pa z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka.

9.Sodišče je pravilno zavrglo tožbo v delu na plačilo odškodnine, saj je bilo o zahtevku za plačilo odškodnine že pravnomočno odločeno s sodbo sodišča prve stopnje opr. št. XI Ps 226/2023 z dne 5. 7. 2023, potrjeno s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 186/2023 z dne 16. 11. 2023. Ker je bil tožnikov zahtevek glede odškodnine po temelju in po višini že pravnomočno zavrnjen, o isti stvari ni dopustno ponovno odločati. Pravilna je odločitev sodišča, ki je na podlagi 274. in 319. člena ZPP tožbo na plačilo odškodnine zaradi domnevne protipravnosti ravnanja toženca, ki je tožniku pravico do invalidske pokojnine priznala in odmerila od 17. 6. 2021 in ne od 1. 1. 2021 dalje, zavrglo.

10.Pritožbene navedbe o poteku drugih postopkov niso relevantne za odločitev, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja.

11.Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodno odločbo sodišča prve stopnje.