Jedro

Ker iz sodne poravnave ni razvidno, kaj vse sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka upoštevala pri določitvi višine mesečne preživnine, je moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti na eni strani sedanje preživninske zmožnosti staršev ter na drugi strani preživninske potrebe obeh njunih skupnih otrok.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Udeleženci sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za znižanje mesečne preživnine, ki je bila določena s sodno poravnavo IV P 2091/2018 z dne 4. 3. 2018, in sicer na znesek 208 EUR mesečno za A. A. ter mld. B. A. (I. točka izreka). Delno je ugodilo predlogu nasprotnih udeleženk in ureditev preživljanja po sodni poravnavi v 3. točki spremenilo tako, da je predlagatelj za mld. B. A. in A. A. dolžan plačevati za vsakega mesečno 540 EUR preživnine, sklenilo, da je predlagatelj dolžan na račun druge nasprotne udeleženke plačati neizpolnjene preživninske obveznosti za čas od vložitve predloga dalje in v presežku zavrnilo predlog do zahtevanega plačila preživnine za A. A. v višini 759,91 EUR mesečno in mld. B. A. 729,78 EUR mesečno (II. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Predlagatelj vlaga pritožbo zaradi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje dejstva neupravičeno presojalo v korist nasprotnih udeleženk. Ni pojasnilo, kako je upoštevalo, da se stiki ne izvajajo več. Zaradi drugačnega obsega stikov se je spremenil le strošek prehrane. Rojstvo otroka vpliva na preživninske zmožnosti predlagatelja. Vse stroške stanovanja plačuje novi partner druge nasprotne udeleženke. Zmoten je zaključek, da ima predlagatelj primerljive prihodke in premoženje kot v preteklosti. Izračun predlagateljevih prihodkov ni jasen. Sodišče bi lahko vpogledalo v javne evidence. Ob takšnih dohodkih bi pritožnik plačeval višje prispevke in davke. Neutemeljen je zaključek, da pritožnik ni izkazal stroškov v zvezi z nakupom računalnika, reprezentance, medtem ko nasprotnima udeleženkama sodišče prve stopnje sledi brez predložitve računov. Predlagatelj ima prihrankov bistveno manj. Izrazita nenaklonjenost sodišča prve stopnje do predlagatelja se kaže tudi pri oceni, da je njegovo vozilo sedaj vredno nekoliko manj, čeprav takšno vozilo po 6 letih izgubi skoraj celotno vrednost. Pritožnik ima višje življenjske stroške in tretjega otroka, kar narekuje drugačno ureditev preživnine.

Druga nasprotna udeleženka ni izpovedala verodostojno. Izrecno je izjavila, da ji stroški bivanja v hiši niso znani, ker jih plačuje njen partner. Iz listin izhaja boljši zaslužek podjetja C. d. o. o. Druga nasprotna udeleženka je solastnica stanovanja na D. cesti 3 v deležu 70 % in ga izključno uporablja. Ima veliko višje prihrankov od predlagatelja. Premoženjsko stanje druge nasprotne udeleženke se je bistveno izboljšalo, vrednotno sorazmerje pa porušilo. Ne plačuje visoke najemnine.

Splošno znano dejstvo je, da strošek obleke na letni ravni 1.200 EUR močno presega realni strošek, ki znaša kvečjemu 600 EUR letno. Kupovanje znamk škoduje razvoju otroka. Sodišče prve stopnje ni specificiralo, koliko stane posamezen kos oblačila in obutve. Ni jasno, kaj naj bi kvalitetnejša in dražja prehrana pomenila, ter kateri obroki poleg šolskih so potrebni še doma. Za polovico previsok je strošek za higieno. Parfumi niso stvar higiene. Neutemeljen je strošek za zdravila. Uživanje toliko različnih zdravil bi škodovalo zdravju otrok. Predlagatelj je podrobno pojasnil tekom postopka, da otroka prej nista bila deležna obiskovanja nadstandardnega frizerja, ki je med najdražjimi v Ljubljani.

Stroški bivanja so očitno neutemeljeni. Stroški niso konkretizirano obrazloženi in v tem delu sklepa ni moč preizkusiti. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugovora predlagatelja, da mobilni paket za srednješolce stane 10 EUR mesečno. Neutemeljeno so priznani stroški za učbenike, ki se dobijo brezplačno v šolskem skladu, kamor se vrnejo ob koncu leta. Delovnih zvezkov pa ni pri vsakem predmetu. Ni jasno, na podlagi česa je sodišče prve stopnje prišlo do skupnega seštevka 100 EUR za nakup šolskih potrebščin. Skupni strošek bi znašal največ 180 EUR letno. Pri strošku za šolske izlete ni jasno, kaj naj bi predstavljal znesek 29,46 EUR.

Bistveno previsok je strošek za treninge juda. Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da se je prva nasprotna udeleženka udeležila zgolj 1/3 vseh tekem, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Nekritično je sledilo tudi strošku treninga dvigovanja uteži, ki ni zdrav za otrokov razvoj. Ni jasno, kaj pomeni izpitna taksa. Ta se neha plačevati, ko tekmovalec doseže črni pas. Pretiran je strošek za nakup dveh kimon letno. V času poletja treningov juda in tekem ni. Strošek petja ni izkazan, prav tako ni realno, da bi prva nasprotna udeleženka hodila na vaje petja ob tako velikem številu treningov juda. Dodatni prevozi poleg mestnega avtobusa niso potrebni. Stroški počitnic se izključujejo s treningi in pripravami poleti ter ostalimi počitnicami. Stroški za občasne večje nakupe niso bili izkazani z računi. Na drugi strani sodišče prve stopnje ni sledilo predlagatelju za podobne stroške poslovanja s. p.

Smiselno enako so pretirani stroški za mld. B. A. Neutemeljen je strošek priprav v višini 86,67 EUR, saj so priprave na tekmo redni treningi. Oprema za plavanje stane polovico manj. Najdražje tekmovalne kopalke za odrasle stanejo do 60 EUR. Stroški počitnic se izključujejo s stroški treningov. Razlogi sklepa so o tem sami s seboj v nasprotju. Individualni treningi za izboljšanje tehnike so nepotrebni, saj so temu namenjeni redni treningi. Dodatni treningi pa so škodljivi za razvoj otroka.

3.Nasprotni udeleženki sta odgovorili na pritožbo. Predlagata njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višino preživnine sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka dogovorila s sodno poravnavo. Oba starša sta v tem postopku navajala spremenjene okoliščine. Predlagatelj je v predlogu trdil, da so se njegove premoženjske razmere poslabšale, preživljati mora še enega otroka, razmere druge nasprotne udeleženke pa so se izboljšale. Druga nasprotna udeleženka pa je v nasprotnem predlogu navajala, da se je spremenil obseg izvrševanja stikov ter so se povečale potrebe otrok.

6.V skladu s prvim odstavkom 183. člena DZ so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Za otroka, ki se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26-tega leta starosti (drugi odstavek 183. člena DZ).

7.Ni sporno, da se je od določitve preživnine s sodno poravnavo spremenil obseg stikov, kar je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo kot bistveno spremembo, ki narekuje novo odmero preživnine. Udeleženca sta navajala tudi spremenjene premoženjske razmere in spremenjene potrebe otrok. Ker iz sodne poravnave ni razvidno, kaj vse sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka upoštevala pri določitvi višine mesečne preživnine, je moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti na eni strani sedanje preživninske zmožnosti staršev ter na drugi strani preživninske potrebe obeh njunih skupnih otrok.

8.Predlagatelj zmotno navaja, da se je zaradi drugačnega obsega stikov spremenil zgolj strošek prehrane. Sodišče prve stopnje je podrobno in prepričljivo upoštevalo vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na preživninsko zmožnost predlagatelja. Natančno je pojasnilo višino predlagateljevih dohodkov. Njegov premoženjski status se je res spremenil, vendar sprememba višine dohodka in prihrankov ni takšna, da bi vplivala na določitev nižje preživnine, kot je bila dogovorjena v sodni poravnavi. Predlagatelj v pritožbi izpostavlja rojstvo otroka kot dodatno preživninsko obveznost, na drugi strani pa se v ničemer ne opredeli do zaključka sodišča prve stopnje, da je v tem času poplačal oba kredita, katerih mesečni znesek je presegal 1.000 EUR, zaradi česar se je njegova preživninska zmožnost izboljšala.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da predlagatelj, glede na njegov premoženjski položaj, lahko plačuje višjo mesečno preživnino, kot je bila določena s sodno poravnano. Ima nadpovprečno visoke dohodke, ki so se sicer delno zmanjšali v primerjavi z dohodki iz časa sklenjene sodne poravnave, vendar še vedno predlagatelju omogočajo, brez ogrožanja zase ali preživljanja njegove družine, plačevanje preživnine v skupni višini 1.080 EUR mesečno. O višini dohodkov v času, ko je opravljal samostojno dejavnost svetovanja, je predlagatelj sam izpovedal ter predložil izstavljene račune. Ugotovljena višina mesečnega dohodka od 2.900 EUR do 4.200 EUR ne presega letno zneska 50.000 EUR, ki je pomenil mejo za pridobitev statusa davčnega zavezanca. Dodatno vpogled v javne evidence zato ni bil potreben. Za potrebe odmere preživnine je predlagatelj obdržal primerljivo zaposlitev.

10.Stroški poslovanja s. p. so lahko zelo različni. Kakšnih posebej visokih obratovalnih stroškov (šlo je za svetovalno dejavnost) predlagatelj ni z ničemer izkazal. Ker se mora postopek za določitev preživnine voditi v korist otrok, je v tem delu razumljiva odločitev sodišča prve stopnje, da ni zgolj slepo sledilo vsem stroškom, ki jih je navajal predlagatelj. Sodišče prve stopnje na drugi strani ni ravnalo pristransko, ko je brez predložitve računov priznalo otrokoma strošek za večje občasne nakupe (pohištvo, računalnik, telefon, šolsko torbo, kolo, smučarsko opremo, brisače) v višini 25 EUR mesečno. Navedeni strošek je povsem realen (upoštevajoč visoke cene elektronskih naprav, pohištva, športne opreme), življenjsko pričakovan in v korist otrok. Glede na visoko nadpovprečne dohodke predlagatelja pa tudi upoštevanje stroškov nakupa telefona in računalnika za potrebe s. p. ne bi v bistvenem vplivalo na njegove preživninske zmožnosti v ugotovljenem obsegu.

11.Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da so prihranki predlagatelja ostali praktično isti, ampak da kljub znižanju višine prihrankov, znesek njegovih prihrankov še vedno predstavlja znaten obseg. Splošno znano je, da vozilo po šestih letih ne izgubi skoraj celotne vrednosti. Predlagatelj je celo sam izpovedal o precej višji višini vrednosti vozila, kot navaja pritožba. Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi dolžnosti preživljanja še enega otroka s strani predlagatelja, vendar je kljub temu predvsem na račun odplačila kredita mesečni dohodek predlagatelja še vedno primerljiv prejšnjemu dohodku, predvsem pa dovolj visok za plačilo odmerjene preživnine.

12.Predlagatelj povsem pavšalno navaja, da iz listin izhaja višji dohodek podjetja, ki je v lasti druge nasprotne udeleženke. Res se je premoženjski položaj nasprotne udeleženke izboljšal. Sedaj prejema višji dohodek in ima več prihrankov (tudi njen delež skupnega stanovanja je višji), vendar se je zaradi višje starosti tudi obseg potreb obeh otrok povečal. Kljub izboljšanju premoženjskega statusa nasprotne udeleženke, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je preživninska zmožnost obeh staršev v bistvenem podobna in nadstandardna. Premoženjski položaj nasprotne udeleženke se ni izboljšal do takšne mere, da bi narekoval znižanje preživnine. Oba starša lahko pokrijeta ugotovljene potrebe otrok, ki so realne in zdrave za osebni razvoj otrok.

13.Kljub drugačnemu premoženjskemu položaju, se vrednotno sorazmerje ni porušilo. Kako starša razpolagata z ostalim razpoložljivim dohodkom, zakaj ga porabita, ni bistveno. Plačevanje zelo visoke najemnine ne more biti samo po sebi razlog za zmanjšanje preživninskih zmožnosti. Ali najemnino za stanovanje drugi nasprotni udeleženki plačuje partner, ni relevantno, saj stroška najemnine med potrebami otrok ni priglasila.

14.Sodišče prve stopnje je vse stroške ocenilo skladno z realnimi stroški in potrebami obeh otrok. Določitev preživnine ni goli matematični izračun stroškov, kot zmotno razume predlagatelj v pritožbi. Stroški se odmerijo glede na realne povprečne letne potrebe otroka. Upoštevaje dejstvo, da strošek za obleke obsega nakup vseh sezonskih oblačil, spodnjega perila, rokavic, šalov, kap in podobno, mesečni strošek v višini 77 EUR za otroka v mladostniških letih, vsekakor ni življenjsko pretiran strošek. Takšen znesek ne omogoča kupovanja dragih kosov oblačil. K letnemu strošku 1.200 EUR, ki ga navaja predlagatelj v pritožbi, je treba prišteti tudi strošek obutve.

15.Sodišče prve stopnje je utemeljeno navedlo, da sta starša zmožna otrokoma zagotoviti nekoliko kvalitetnejšo prehrano. Splošno znano je, da kvalitetnejša hrana običajno pomeni prehrano iz lokalnega okolja, pridelano s strožjimi ekološkimi standardi in gre zato povprečno za dražjo prehrano. Nakup takšne hrane je nedvomno v korist otrok. Poleg šolskih obrokov je otrokoma treba zagotoviti tudi zajtrk in večerjo ter obroke med vikendi ali počitnicami, zato pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je mesečni znesek 170 EUR realen strošek prehrane za otroka.

16.Tudi brez upoštevanja nakupa parfumov, je mesečni strošek za osebno higieno v višini 20 EUR za punco staro 18 let vsekakor realen in primeren strošek, za petnajstletnega fanta pa 8 EUR. Strošek zdravil na mesečni ravni v višini 15 EUR je realen, v strošek pa je zajet tudi nakup izdelkov za izboljšanje odpornosti, vitaminov, športnih dodatkov in sredstev za zaščito pred klopi in mrčesom. Primeren je tudi strošek za frizerja v višini 120 EUR letno. Četudi druga nasprotna udeleženka navaja, da se otroka strižeta v frizerskem salonu, ki velja za dražjega v Ljubljani, pa sama višina priglašenega stroška striženja za žensko striženje (40 EUR) bistveno ne odstopa od povprečnih cen frizerja. Prav tako ne za moško striženje (20 EUR). Za fante v tem letu starosti pa je običajen obisk frizerja večkrat letno.

17.Predlagatelj v pritožbi ne izpodbija posameznih tekočih obratovalnih stroškov, ampak le na splošno in pavšalno navaja, da obratovalni stroški niso obrazloženi. Stroške iz naslova bivanja za ogrevanje, elektriko, vodo, odvoz smeti, televizijo in internet ter mobitel je zelo podrobno in obsežno pojasnilo sodišče prve stopnje v 41. do 50. točki obrazložitve, ki jim pritožbeno sodišče v celoti sledi. Drži, da je druga nasprotna udeleženka najprej priglasila stroške iz naslova drugega stanovanja ter izpovedala, da stroške plačuje njen partner. Vendar je že takoj na naroku pooblaščenec pojasnil, da se ti stroški plačujejo iz skupnega premoženja, kasneje pa je druga nasprotna udeleženka na novo priglasila dejanske stroške na naslovu bivanja. Sodišče je takšno spremembo utemeljeno upoštevalo in se do tega tudi zadostno opredelilo v 40. točki obrazložitve. Upoštevaje posebnost konkretnega nepravdnega postopka, ki mora teči v korist otrok, je pravilno upoštevalo navajanje novih dejstev in dokazov.

18.Mobilni paketi mesečno stanejo lahko tudi manj, vendar priglašeni strošek pretirano ne odstopa od mobilnih mesečnih paketov, strošek pa je nasprotna udeleženka izkazala s predložitvijo računa. Prav tako je strošek nakupa učbenikov in delovnih zvezkov izkazan s predložitvijo računa. Sodišče prve stopnje je jasno navedlo, da zajema letni strošek za nakup šolskih potrebščin nakup zvezkov, ovitkov, nalepk, beležk, svinčnikov, kulijev, nalivnikov, radirk, šilčka, geotrikotnika, šestila in podobnih šolskih pripomočkov. Priznan letni strošek v višini 100 EUR za nakup vseh šolskih potrebščin je povsem realen. Splošno znano je, da imajo otroci v šolah športne in druge izlete, za katere je potrebno dodatno plačilo. Upoštevani znesek v višini 29,46 EUR je izkazan za športni dan z dne 3. 6. 2022 in predstavlja plačilo šolskega prispevka.

19.Sodišče prve stopnje je upoštevalo dejstvo, da se A. A. ni udeležila vseh tekem juda, saj priznani strošek ne pokrije vseh 24 predvidenih tekem letno. Glede na višino prijavnine za tekmovanje ter potrebnega prevoza otroka do mesta tekmovanja zadostuje priznani mesečni strošek v višini 60 EUR približno za tekmo na mesec ali še manj, odvisno od oddaljenosti mesta tekmovanja oziroma izven Slovenije. Obiskovanje izvenšolske aktivnosti je koristno za zdravo rast in razvoj otroka, zato je sodišče prve stopnje za prvo nasprotno udeleženko utemeljeno priznalo mesečni strošek treninga juda in kondicijskih treningov, ki sta oba izkazana s priloženimi računi. Ne gre za golo dvigovanje uteži v fitnesu, kot poskuša prikazati pritožba, ampak kondicijske treninge, ki so očitno komplementarni ostalim rednim treningom juda. Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo še preostale stroške, ki nastanejo na treningih in vajah juda, med drugim tudi izpitno takso. Pritožnik ne konkretizira, zakaj sodišče ne bi smelo upoštevati izpitne takse za modri pas (B98). Četudi imajo v poletnem času športniki premor, gre za približno oceno mesečnih stroškov. Ti lahko varirajo po posameznih mesecih, sodišče pa končno ocenjuje približen strošek na letni ravni. Upoštevan končni strošek treninga juda je primeren.

20.Druga nasprotna udeleženka je prepričljivo izpovedala, da se ob stalnem pranju letno obrabita dva kimona. Ob večkratni tedenski uporabi športnih oblačil je povsem življenjsko logično, da se tekstil po enem letu obrabi. Pavšalna je pritožbena navedba, da ob tako velikem številu treningov juda, prva nasprotna udeleženka nima časa za petje. Petje poteka le enkrat tedensko, plačilo vaj pa je izkazano z računom. Zaradi učinkovitejše razporeditve in porabe časa je v korist otroka, da ga starši peljejo na določeno dejavnost, namesto potovanja z javnim prevozom, če s tem prihranijo čas za učenje in delo šolskih nalog, kot je to prepričljivo izpovedala druga nasprotna udeleženka.

21.Neutemeljena je pritožbena navedba, da se stroški treningov obeh otrok izključujejo s šolskimi počitnicami in stroški priprav. Druga nasprotna udeleženka je izpovedala, da gredo med šolskimi počitnicami med letom le na kakšen izlet in ne na tedenska potovanja. Zgolj v času poletnih šolskih počitnic imajo z družino daljši dopust. Dopusti in izleti, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, se tako ne izključuje z upoštevanim stroškom za priprave, treninge in tekme. Če imajo dva ali tri tedne dopusta v času poletnih počitnic, to še ne pomeni, da otroka poleti ne moreta trenirati. Pri strošku za medletne počitnice pa je sodišče prve stopnje izrecno upoštevalo, da so delno koriščene tudi s pripravami.

22.Predlagatelj neutemeljeno izpodbija preživninske potrebe mld. B. A. zaradi obiskovanja treningov plavanja. Ti utemeljeno zajemajo tudi intenzivne priprave, kjer so dnevni posvečeni zgolj treningom. Strošek priprav je izkazan z računi (priloga B124 in B127). Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izpovedbi druge nasprotne udeleženke o ceni plavalnih tekmovalnih kopalk. Upoštevalo je ceno s popustom. Že iz ponudbe spletnih trgovin je jasno razvidno, da takšne kopalke stanejo tudi 300 EUR in več, nakup ostale opreme pa je izkazan z računi. Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo tudi obiskovanje individualnih treningov, za katere je druga nasprotna udeleženka pojasnila, da so namenjeni izboljšanju tehnike mld. B. A., ker je kasneje začel plavati. Tudi po oceni pritožbenega sodišča so takšni dodatni treningi za mladega perspektivnega plavalca koristni, glede na nadpovprečni dohodek, pa mu jih starša lahko omogočita.

23.Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo preživninske zmožnosti staršev in preživninske potrebe obeh otrok ter utemeljeno zaključilo, da je predlagatelj dolžan za vsakega otroka plačevati mesečno preživnino v višini 540 EUR.

24.Vsi pritožbeni očitki se izkažejo kot neutemeljeni. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

25.V postopkih za varstvo koristi otroka 101. člen ZNP-1 določa, da o stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku. Ker so se v postopku urejala razmerja, ki so bila v interesu vseh udeležencev, je pritožbeno sodišče odločilo, da udeleženci krijejo vsak svoje pritožbene stroške.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 183, 183/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.