Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvi tožnik in toženke so solastniki sporne nepremičnine. Tožnika sta od toženk zahtevala ugotovitev (so)lastninske pravice na delu sporne nepremičnine, kjer je prvi tožnik že v letu 1983 začel z gradnjo hiše, kasneje še gospodarskega poslopja, solastnik te nepremičnine pa je postal leta 1976 skupaj z mamo in tremi sestrami (slednje so prva, druga in tretja toženka). Gradnja je potekala ob vednosti in soglasju vseh treh sester in matere. Druga in tretja toženka sta ugovarjali, da je prvi tožnik hišo in gospodarsko poslopje zgradil brez njune vednosti in soglasja. Ob začetku gradnje je bil večkrat opozorjen, da bo moral dedinje izplačati.

2. Sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov in ugotovilo, da sta vsak do polovice solastnika dela nepremičnine parcele 1994 906/9 po elaboratu sodnega izvedenca A. A. za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, označene z rezervirano parc. št. 906/25 k. o. ..., ki je po zemljiškoknjižnih podatkih v solasti toženk in pokojnice, po kateri so k dedovanju pristopili prvi tožnik ter prva, druga in tretja toženka kot zakoniti dediči. Delno je (proti četrti in peti toženki) o tem odločilo na podlagi pripoznave. Odločilo je, da morajo prva, druga in tretja toženka v roku 15 dni povrniti tožnikoma pravdne stroške v višini 7.972,37 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo druge in tretje toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da pritožnici krijeta sami svoje pritožbene stroške.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagata druga in tretja toženka. Predlagata dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je v konkretnem primeru sodišče pravilno ugotovilo obstoj lastninske pravice tožnikov? 2) Ali je v konkretnem primeru pravilna uporaba pravil 25. člena Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), ki ureja prehod lastninske pravice na nedobrovernega graditelja, glede na to, da je v konkretnem primeru tožnik gradil na delu parcele, katere 1/5 solastnik je bil, pri tem pa tudi sam zatrjuje, da je gradil na podlagi okvirnega dogovora o delitvi solastnine (da je torej gradil na delu zemljišča, ki naj bi mu po dogovoru pripadel ob delitvi solastnine) - ob tem pa je v teku sodni postopek delitve solastnine na tem istem zemljišču? 3) Ali lahko solastnik kot nedobroverni graditelj pridobi lastninsko pravico na tujem zemljišču (torej na preostalih solastniških deležih) z gradnjo po 25. členu ZTLR, in sicer dejansko brez izplačila odškodnine, glede na to, da se je taka gradnja izvršila pred več desetletji pred postavitvijo graditeljevega zahtevka na tej podlagi v pravdi in so torej nasprotni zahtevki (so)lastnikov po sodni praksi že davno zastarali, nedobroverni graditelj pa se v tožbi sklicuje, da je gradil na podlagi dogovora z ostalimi solastniki zemljišča o delitvi solastnine, pri čemer je med istimi strankami že več let pred vložitvijo tožbe v teku tudi sodni postopek delitve solastnine, med drugimi tudi glede pozidane nepremičnine? 4) Ali dejstvo tekočega nepravdnega postopka delitve solastnine vpliva na dopustnost ali utemeljenost tožbenega zahtevka enega solastnika na ugotovitev solastninske pravice iz naslova gradnje na tujem, če nedobroverni graditelj svojo gradnjo pojasnjuje z obstojem "načelnega dogovora o delitvi solastnine"? 5) Ali je ustavno skladna sodna odločba, ki priznava lastninsko pravico nedobrovernemu graditelju na tujem zemljišču in s tem odvzema lastninsko pravico (so)lastnikom brez kakršnegakoli nadomestila ali odmene, vse s sklicevanjem na 25. člen ZTLR, ob tem pa je ureditev gradnje na tujem tako materialno kot procesno pravno po Stvarnopravnem zakoniku bistveno drugačna? 6) Ali je zakonsko in ustavno skladen obseg razlastitve (oziroma ugotovitve lastninske pravice nedobrovernega graditelja) po 25. členu ZTLR v zvezi s 24. členom ZTLR, in sicer glede obsega "zemljišča, ki je potrebno za redno rabo tega gradbenega objetka", glede na to, da je sodišče v konkretnem primeru nedobrovernemu graditelju priznalo lastninsko pravico v breme (so)lastnikov po površini 2115 m2, čeprav nedobroverni graditelj pozidal le površini 107 m2 in 64 m2? 7) Ali so pri ugotavljanju pridobitve lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem vsi solastniki zemljišča nujni sosporniki? 8) Ali je v konkretnem primeru kršeno načelo/pravilo nujnega sosporništva, če se sodba nanaša tudi na solastniški delež pokojne osebe, po kateri zapuščinski postopek še ni zaključen, ki ni bila vključena v pravdo niti ni bil tožen skrbnik zapuščine?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu druge in tretje toženke, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njun predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškov zahtevo zavrnilo (367.c člen ZPP). Predlagatelj, ki s predlogom ni uspel, namreč sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).