Jedro

Brezpredmetne so dolžnikove trditve o dodatni skrbi za preživninsko upravičenko, če šteje, da naj bi bil to razlog za zmanjšanje njegove preživninske obveznosti. Takšne nadomestne izpolnitve bi lahko bile možen način zmanjšanja njegove preživninske obveznosti le v primeru, če bi temeljile na sporazumu med preživninskim upravičencem in njim. V obravnavanem primeru tak sporazum niti ni zatrjevan, zato je vsebina dolžnikove obveznosti, ki je v plačilu denarnega zneska preživnine v znesku določenem v omenjeni sodbi in sporočilih CSD nespremenjena.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo z rubežem dolžnikovih denarnih prejemkov zaradi izterjave zapadlih obrokov mesečne preživnine v skupnem znesku 262.404,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega zneska dalje. Hkrati je odločilo o zavarovanju s prehodno odredbo za še nezapadle zneske preživnine za čas od 1.12.2000 do 1.12.2001 v mesečnih zneskih po 23.169,30 SIT. Dolžnik je pravočasno ugovarjal takšni odločitvi in navedel, da finančno ni zmožen poravnati terjanih preživninskih zneskov. Je invalidsko upokojen, redno hodi k psihiatru in ni sposoben še dodatno zaslužiti. Invalidska pokojnina v znesku 50.000,00 SIT je njegov edini vir preživljanja. Šteje tudi, da je dober oče, da je za oba otroka od ločitve naprej dobro skrbel in jima nudil dovolj materialnih in drugih dobrot. Tako sta bili hčeri od leta 1990 vsako nedeljo pri njem na kosilu, vsak teden sta se pri njemu kopali, z njim preživljali prvomajske in poletne počitnice, pri njemu sta prali umazano perilo in dobivali darila ob rojstnih dnevih in praznikih. Zanima ga tudi, na kakšni podlagi sta bili izračunani preživnini za hčerki. Upnica je na ugovor odgovorila in nasprotovala dolžnikovim trditvam. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Ugovor ni utemeljen. Po 1. odstavku 55. člena ZIZ je mogoče vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Gre za razloge, ki se nanašajo na nepopolnost ali pomanjkljivost sklepa o izvršbi ter razloge, ki se nanašajo na samo terjatev. Dejstva, ki jih v svojem ugovoru zatrjuje dolžnik ne predstavljajo pravno relevantnega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Tako se dolžnik ne more upirati višini terjane preživninske terjatve, saj je ta določena z izvršilnim naslovom (sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Domžalah z dne 27.9.1990, opr. št. P 297/88) in obvestili centra za socialno delo o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov po vsakokratnem sklepu Vlade RS (4. odstavek 32. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), ki jih je treba upoštevati kot del izvršilnega naslova. Prav tako v fazi odločanja o dovolitvi izvršbe o dovoljenosti izvršbe ne more uveljavljati okoliščin, ki naj bi izkazovale, da bo svojo obveznost težko izpolnil. Navsezadnje pa so brezpredmetne tudi dolžnikove trditve o dodatni skrbi za preživninsko upravičenko, ki naj bi pogojevala stroške, če šteje, da naj bi bil to razlog za zmanjšanje njegove preživninske obveznosti. Takšne nadomestne izpolnitve bi lahko bile možen način zmanjšanja njegove preživninske obveznosti le v primeru, če bi temeljile na sporazumu med preživninskim upravičencem in njim (primerjaj določilo 308. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). V obravnavanem primeru tak sporazum niti ni zatrjevan, zato je vsebina dolžnikove obveznosti, ki je v plačilu denarnega zneska preživnine v znesku določenem v omenjeni sodbi in sporočilih CSD nespremenjena. Glede na navedeno je bilo zato treba dolžnikov ugovor zavrniti kot neutemeljenega in potrditi sklep o izvršbi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členm ZIZ).