Jedro

Pravnomočna odločba, s katero je prvotožena stranka v skladu z določili 15. člena ZTPDR in 11. člena SKPG uredila prevzem tožnice na delo k drugotoženi stranki, njene pravice in obveznosti do dokončnosti te odločbe in po njej, pravno učinkuje vse dotlej, dokler se ne razveljavi ali spremeni. V obravnavanem primeru to ni bilo storjeno. Ker sta obe sodišči vzdržali izpodbijani sklep v veljavi, sodišče druge stopnje ni imelo pooblastila v zakonu, da ne upošteva pravnega učinka posameznega določila tega sklepa (konkretno točke 5) samo zato, ker naj bi bilo nezakonito. K uporabi tega določila (tako kot se glasi) ga ni zavezovala njegova pravnomočnost (333. člen ZPP/77).

Izrek

1) Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožeče stranke tudi v preostalem delu zavrne kot neutemeljena in v celoti potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2) Tožeča stranka je dolžna prvotoženi stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 28.476,00 SIT v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

3) Tožeča stranka sama trpi svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je del tožbe, ki se nanaša na tožbeni zahtevek tožeče stranke na razveljavitev sklepa prvotožene stranke z dne 11.11.1994 o prenehanju delovnega razmerja tožnici in sklep drugotožene stranke o sklenitvi delovnega razmerja z družbo B. d.o.o. in na ugotovitev delovnega razmerja pri prvotoženi stranki, zavrglo, ker je ugotovilo, da tožnica za vložitev takšne tožbe nima pravnega interesa (2. odstavek 187. člena ZPP/77). Tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 31.7.1995 in 8.11.1995, na podlagi katerih je tožnici z dnem 19.7.1995 prenehalo delovno razmerje zaradi neupravičenih izostankov z dela več kot pet delovnih dni zaporedoma (6. točka 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 - ZDR), je zavrnilo kot neutemeljen. Sodišče je vzdržalo v veljavi tudi sklep direktorja prvotožene stranke z dne 26.6.1995, na podlagi katerega je tožnici z dokončnostjo tega sklepa prenehalo delovno razmerje pri A. d.d. in o ponudbi za sklenitev delovnega razmerja z družbo A. - S. ter sklep uprave prvotožene stranke z dne 27.11.1995 o zavrnitvi tožničinega ugovora. Ugotovilo je, da je bil tožnici skladno določilu 15. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 - ZTPDR) in 11. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 11/93 - SKPG) ponujen prevzem na delo k drugotoženi stranki. Zato ji je pravno veljavno z dokončnostjo izpodbijanega sklepa prenehalo delovno razmerje pri prvotoženi stranki.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje v izreku pod točko 2. spremenilo tako, da je kot nezakonito razveljavilo sklepa prvotožene stranke z dne 31.7.1995 in 8.11.1995 o prenehanju delovnega razmerja tožnici (6. točka 1. odstavka 100. člena ZDR) in posledično ugotovilo, da tožeči stranki delovno razmerje ni prenehalo z dnem 19.7.1995 in ji še vedno traja, z vsemi pravicami in obveznostmi. Sprejelo je pravno presojo, da tožnica do dokončnosti sklepa prvotoženke z dne 26.6.1995 ni bila dolžna opravljati dela na programu Sensodyne - Corega, ki ga je prevzela kot svojo dejavnost drugotožena stranka. Zato njen izostanek z dela od 19.7.1995 dalje ni šteti za neupravičen. V ostalem je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo odločitev prvostopnega sodišča. Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo prvotožena stranka, zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka iz 1. točke 1. odstavka 385. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke 1. odstavka 385. člena ZPP. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo tožnice proti sodbi sodišča prve stopnje v celoti zavrne. V obrazložitvi revizije vztraja pri svojih trditvah, da je bil izostanek tožnice od 19.7.1995 dalje neupravičen, saj bi tožeča stranka skladno določilu iz 5. točke sklepa z dne 26.6.1995 in pozivu na delo z dne 16.7.1995 morala do dokončnosti sklepa o prehodu na delu k drugotoženi stranki, opravljati svoje delo na programu Sensodyne - Corega v istih prostorih kot doslej, z vsemi pravicami in obveznostmi delavke "A." in ne "A.-S.". Za izdajo sklepa o začasni razporeditvi tožnice k drugotoženi stranki zato ni obstajala, kot zmotno misli sodišče druge stopnje, pravna podlaga. Nesprejemljivo je tudi pravno stališče pritožbenega sodišča, da ob ugotovitvi in odločitvi o zakonitosti sklepa o prehodu tožeče stranke na delo k drugotoženi stranki, njegova 5. točka ni zakonita. Ker je na tej podlagi sprejelo pravni zaključek o upravičeni odsotnosti tožnice z dela in v posledici te ugotovitve svojo odločitev, da tožeči stranki delovno razmerje ni prenehalo, je izrek sodbe drugostopnega sodišča sam s seboj v nasprotju. Ker sta bila sklepa prvotožene stranke z dne 26.6.1995 in 27.11.1995 vzdržana v veljavi, to pomeni, da je bilo o prenehanju delovnega razmerja z dnem dokončnosti tega sklepa (29.11.1995) pravnomočno odločeno. Zato ni sprejemljivo pravno stališče pritožbenega sodišča, da bi morala prvotožena stranka o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, ponovno odločati na podlagi 9. točke 1. odstavka 100. člena ZDR.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Tožeča stranka predlaga, da jo revizijsko sodišče zavrne (390. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 4/77 - 27/90 - v nadaljevanju: ZPP/77, ki se na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP še vedno uporablja).

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je revizija izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (1. odstavek 382. člena ZPP/77). Že to dejstvo omejuje revizijsko sodišče pri poseganju v trditveno dejansko podlago na drugi in prvi stopnji. Novote so izjemoma dovoljene le v zvezi z uveljavitvijo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (387. člen ZPP/77). Niso pa dovoljene pri uveljavljanju revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Po določbi 386. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77 ni ugotovilo. Smiselno uveljavljanje kršitve procesnega prava (13. oziroma 11. točka 2. odstavka 354. člena ZPP/77) so ostale neobrazložene, zato njihovega obstoja revizijsko sodišče glede na pooblastila iz 386. člena ZPP/77 ni preizkusilo.

Utemeljena je graja zmotne uporabe materialnega prava na škodo prvotožene stranke. Delavcu preneha delovno razmerje brez njegovega soglasja med drugim v primeru, če je bil neupravičeno odsoten z dela pet delovnih dni zaporedoma (3. točka 2. odstavka 75. člena ZTPDR), oziroma 5. in 6. točka 1. odstavka 100. člena ZDR. Iz omenjenih zakonskih določb izhaja, da je pri tem načinu prenehanja delovnega razmerja pravno odločilno, da je bil delavec odsoten zaporedoma pet delovnih dni in da njegov izostanek ni bil upravičen. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na ugotovitvi, da tožnica pred dokončnostjo sklepa prvotožene stranke z dne 26.6.1996 ni bila dolžna opravljati dela na programu Sensodyne - Corega v prostorih ter v imenu in na račun drugotožene stranke. Zato njenega izostanka z dela od 19.7.1995 dalje ni mogoče šteti za neupravičenega. Pri svoji pravni presoji pa je prezrlo, da je o zakonitosti tega sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 26.6.1995 odločilo pod točko 3 izreka prvostopno sodišče in ga potrdilo z izpodbijano sodbo tudi pritožbeno sodišče. To pomeni, da je bilo o delovni dolžnosti tožnice v času od izdaje do dokončnosti tega sklepa pravnomočno odločeno in v revizijskem postopku neizpodbijano (točka 5. izreka napadenega sklepa), zato se pritožbeno sodišče z vprašanjem zakonitosti tega določila ni smelo več ukvarjati. Pravnomočna odločba, s katero je prvotožena stranka v skladu z določili 15. člena ZTPDR in 11. člena SKPG uredila prevzem tožnice na delo k drugotoženi stranki, njene pravice in obveznosti do dokončnosti te odločbe in po njej, pravno učinkuje vse dotlej, dokler se ne razveljavi ali spremeni. V obravnavanem primeru to ni bilo storjeno. Ker sta obe sodišči vzdržali izpodbijani sklep v veljavi, sodišče druge stopnje ni imelo pooblastila v zakonu, da ne upošteva pravnega učinka posameznega določila tega sklepa (konkretno točke 5) samo zato, ker naj bi bilo nezakonito. Če bi štelo, da je dolžnostno ravnanje tožnice, opredeljeno v navedeni 5. točki izpodbijanega sklepa prvotožene stranke, nezakonito, bi ga moralo kot takega razveljaviti. Tega pa ni storilo, zato ga je k uporabi tega določila (tako kot se glasi) zavezovala njegova pravnomočnost (333. člen ZPP/77). Zaradi pravnomočnosti, ki pomeni neizpodbojnost pravne posledice, ugotovljene z izrekom sodbe, so nanjo vezane ne samo stranke, temveč tudi sodišče. Glede na navedeno je pravilno stališče prvostopnega sodišča, ki je ob ugotovitvi zakonitosti sporne 5. točke napadenega sklepa prvotožene stranke presodilo, da za opravičen izostanek z dela tožnice ni obstajala zakonita podlaga, zato je revizijsko sodišče ugodilo reviziji in spremenilo sodbo sodišča druge stopnje tako, da je vzpostavilo sodbo prve stopnje v drugi točki izreka (prvi odstavek 395. člena ZPP/77).

Prvotožena stranka je z revizijo uspela, zato ji mora tožeča stranka povrniti stroške revizijskega postopka (1. odstavek 166. člena, v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP/77). Priznani stroški obsegajo sodno takso (7.500,00 SIT) in odvetniški hornorar (240 točk - tarifa št. 10/1b odvetniške tarife, v zvezi s tarifo št: 16/3).

Določbe ZPP in ZTPDR je revizijsko sodišče smiselno uporabilo, na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94) kot predpisa Republike Slovenije.