Jedro

Navedbe tožnika v tožbi v povezavi z vsebino, ki jo je tožena stranka vključila v izpodbijani akt o tem, kaj je tožnik povedal oziroma je skušal razložiti na osebnem razgovoru, pomembno prispevajo k oceni, da tožnik nima zahtevka v zvezi s pravico do prepovedi nečloveškega ravnanja iz 4. člena Listine, ki bi bil očitno neutemeljen. Poleg tega mora sodišče v oceni, da tožnik nima zahtevka, ki bi bil očitno neutemeljen, upoštevati splošno znano dejstvo, da v zadevah, ko gre za predajo Hrvaški, že v daljšem časovnem obdobju obstaja dokaj različna sodna praksa v državah članicah EU tako glede pravnih vprašanj kot tudi vprašanj glede dejanskega stanja o tem, kaj se dogaja s prosilci za mednarodno zaščito v smislu njihove nastanitve in dostopa do azilnega postopka, ne samo, ko gre za posebej ranljive prosilce, in sicer po tem, ko so po Dublinski uredbi predani Hrvaški.

Težko popravljivo škodo, ki bi lahko nastala s predajo tožnika Hrvaški, je mogoče in jo je treba preprečiti z izdajo začasne odredbe, ki zadrži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu.

Izrek

I.Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in se zadrži izvršitev izpodbijanega sklepa št. 2142-2687/2023/37 (1222-19) z dne 27. 5. 2024 do izdaje pravnomočne sodne odločbe v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim aktom je tožena stranka zavrgla prošnjo za mednarodno zaščito tožnika (roj. ...), ker bo tožnik predan Republiki Hrvaški kot odgovorni članici EU za obravnavo tožnikove prošnje. V tretji točki izreka je navedeno, da se predaja izvrši kakor hitro je to praktično izvedljivo in najkasneje v šestih mesecih od odobritve zahteve, da bo Hrvaška ponovno sprejela prosilca, ali od prejema pravnomočne sodne odločbe v primeru, da je bila predaja odložena z začasno odredbo, to je od 29. 12. 2023 oziroma v 18 mesecih, če prosilec samovoljno zapusti azilni dom ali njegovo izpostavo.

2.V obrazložitvi sklepa je na koncu obrazložitve poleg vsebine iz tretje točke izreka dodana naslednja vsebina: "Glede na navedeno šestmesečni rok za predajo prosilca /.../ teče od 29. 12. 2023 oziroma od prejema pravnomočne sodne odločbe v primeru, da bo predaja ponovno odložena z začasno odredbo." Obrazložitev izpodbijanega akta je napisala na 19 gosto tipkanih straneh

3.V tožbi med drugim uveljavlja, da tožena stranka ni izpolnila navodil sodišča. V predlogu za izdajo začasne odredbe tožnik pravi, da če bi bil sklep izvršen pred pravnomočnostjo odločitve sodišča, bi bil tožnik izročen Hrvaški in nastanjen v razmere, kjer bi bil spet izpostavljen nevarnostim nečloveškega ravnanja. Sklicuje se na to, da nima zahtevka, ki bi bil očitno neutemeljen. Začasno odredbo predlaga v smislu zadržanja izvršitve akta do pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu.

4.Tožena stranka podaja obširen odgovor na tožbo, predloga za izdajo začasne odredbe pa ne omenja.

Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena.

5.Vrhovno sodišče RS je zavzelo drugačno razlago določb Dublinske uredbe 604/2013 glede teka roka iz določbe člena 29(1) Dublinske uredbe

6.kot Upravno sodišče v nekaterih zadevah.

7.Po stališču Vrhovnega sodišča vložena tožba zoper sklep izdan po Dublinski uredbi ne zadrži izvršitve dublinskega sklepa in tudi sama vložitev predloga za izdajo začasne odredbe ne odloži izvršitve sklepa v smislu člena 27(3) Dublinske uredbe, ampak šele ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe pomeni odložilni učinek v smislu člena 27(3) Dublinske uredbe.

8.Zato je Upravno sodišče, ki drugače razlaga določbo člena 29(1) Dublinske uredbe,

9.v okoliščinah povečanega pripada zadev s področja Dublinske uredbe, s ciljem učinkovitega varstva pravic tožnikov, ki podajo zahtevo za izdajo začasne odredbe v zvezi z dublinskim postopkom predaje v nekatere države, kot so Hrvaška

10.in Italija

11.ter s ciljem polnega uresničevanja (effet utile) določbe člena 29(1) Dublinske uredbe in namena tega sekundarnega pravnega vira EU kot celote, moralo spremeniti prakso in ločeno odločiti in sicer najprej o predlogu za izdajo začasne odredbe, brez da bi lahko hkrati odločalo tudi o tožbi.

12.Sodišče EU je v zadevi Amayry, kot je izpostavilo Upravno sodišče v zadevah I U 836/2023 z dne 20. 6. 2023 in I U 891/2023 z dne 10. 11. 2023, izpeljalo specifično interpretacijo glede na zakonodajalčeve tri možnosti iz člena 27(3) Dublinske uredbe. Sodišče EU je v tej specifični interpretaciji upoštevalo naslednje: da je treba dati pristojnemu organu dovolj dolg rok, da opravi predajo (razlaga po namenu);

13.da pri tem vprašanje, ali je zadevna oseba zahtevala odlog izvršitve odločitve o predaji, ni bistveno;

14.da se zakonodajalec EU sklicuje na prenehanje odložilnega učinka, ne da bi razlikoval med državami, ki so se odločile, da bodo imele pritožbo v skladu s členom 27(3)(a) in (b) s takojšnjim odložilnim učinkom, in državami, ki so se odločile, da bo odložilni učinek v skladu s členom 27(3)(c) Dublinske uredbe odvisen od sprejetja odločitve o odložitvi izvršitve na podlagi zahteve zadevne osebe;

15.da se države članice, ki so želele okrepiti pravno varstvo prosilcev s takojšnjim odložilnim učinkom (pri)tožbe zoper odločitev o predaji, zaradi spoštovanja zahteve po hitrosti ne smejo znajti v položaju, ki bi bil manj ugoden od tistega, v katerem se znajdejo tiste države članice, ki takega ukrepa niso štele za potrebnega, do tega pa bi prišlo, če države članice ne bi imele na voljo dovolj dolgega roka za izvedbo predaje, kadar je zadevna oseba pridržana in se je odločila, da bo vložila pritožbo.

16.Navedbe tožnika v tožbi v povezavi z vsebino, ki jo je tožena stranka vključila v izpodbijani akt o tem, kaj je tožnik povedal oziroma je skušal razložiti na osebnem razgovoru, pomembno prispevajo k oceni, da tožnik nima zahtevka v zvezi s pravico do prepovedi nečloveškega ravnanja iz 4. člena Listine, ki bi bil očitno neutemeljen. Poleg tega mora sodišče v oceni, da tožnik nima zahtevka, ki bi bil očitno neutemeljen, upoštevati splošno znano dejstvo, da v zadevah, ko gre za predajo Hrvaški, že v daljšem časovnem obdobju obstaja dokaj različna sodna praksa v državah članicah EU tako glede pravnih vprašanj kot tudi vprašanj glede dejanskega stanja o tem, kaj se dogaja s prosilci za mednarodno zaščito v smislu njihove nastanitve in dostopa do azilnega postopka (Direktiva o sprejemu 2013/33 in Procesna direktiva 2013/32), ne samo, ko gre za posebej ranljive prosilce, in sicer po tem, ko so po Dublinski uredbi predani Hrvaški.

17.Nadalje k oceni, da tožnik nima očitno neutemeljenega zahtevka glede pravice iz 4. člena Listine, dodatno in pomembno prispevajo dejstva, da so bile v upravnem postopku predložene številne informacije o stanju na Hrvaškem; tožnik je predložil za svoje trditve o tem, kaj se mu je dogajalo na Hrvaškem, listinske dokaze; zapisnik o zaslišanju tožnika z dne 22. 2. 2024 je napisan na 13 straneh, pri čemer je šlo za nadaljevanje osebnega razgovora z dne 16. 2. 2024, ki je trajal 3 ure in pol; Upravno sodišče je že enkrat ugodilo tožbi tožnika in izdalo začasno odredbo v zadevi I U 1680/2023 z dne 24. 11. 2023, tako da je zadržalo izvršitev izpodbijanega akta do pravnomočne odločitve v upravnem sporu I U 1680/2023, tožbi pa je sodišče ugodilo zaradi posplošene in pomanjkljive dokazne ocene glede pretepanja tožnika in dolgotrajnega odvzema prostosti na Hrvaškem, kar bi lahko kazalo na hude pomanjkljivosti v postopku na Hrvaškem, tako da se izpodbijanega akta ni dalo preizkusiti; izpodbijani akt je napisan na 19 gosto tipkanih straneh, odgovor na tožbo je ravno tako obširen na 8 straneh, v tožbi pa tožnik med drugim oporeka, da se tožena stranka ni držala navodil in usmeritev za ponovljeni postopek, ki jih je upravnemu organu dalo Upravno sodišče v prvotnem sodnem postopku.

18.To pomeni, da mora imeti tožba v takem primeru suspenzivni učinek oziroma da je treba v tej smeri razlagati in uporabiti pogoje za izdajo začasne odredbe.

19.Tožena stranka bi namreč zaradi nastale situacije s ciljem učinkovitega uresničevanja določb Dublinske uredbe lahko spremenila prakso in bi začela izvrševati sklepe, izdane na podlagi Dublinske uredbe, preden bi Upravno sodišče pravnomočno odločilo o vloženem pravnem sredstvu.

Zato je sodišče ugotovilo, da je težko popravljivo škodo, ki bi lahko nastala s predajo tožnika Hrvaški, mogoče in jo je treba preprečiti z izdajo začasne odredbe, ki zadrži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu. Tožena stranka izdaji začasne odredbe zaradi varstva javnega interesa niti nasprotuje. Na tej podlagi je sodišče predlogu tožnika ugodilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 32. člena ZUS-1 v zvezi s členom 27(3) Dublinske uredbe).

Zveza:

Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva - člen 27, 27/3, 29, 29/1

O tem glej: I Up 68/2023, 10. 5. 2023; I Up 300/2023, 25. 1. 2024.

Glej na primer: I U 836/2023 z dne 20. 6. 2023, I U 891/2023 z dne 10. 11. 2023.

I Up 300/2023, 25. 1. 2024, odst. 9-13.

Glej (na primer) sodbo Upravnega sodišča v zadevi I U 891/2023 z dne 10. 11. 2023.

Glej na primer sklep Upravnega sodišča v zadevi I U 224/2024 z dne 14. 3. 2024.

Glej na primer sklep Upravnega sodišča v zadevi: I U 146/2024 z dne 26. 3. 2024.

Amayry, C-60/16, 13. 9. 2017, odst. 62(glej tudi odst. 45) in Jawo, C-163/17, 19. 3. 2019, odst. 59; B, F in K, C- 323/21, C-324/21 in C-325/21 12. 1. 2023, odst. 63; MA, PB, LE, C-245/21 in C-248/21, 22. 9. 2022, odst. 48, 58.

Amayry, C-60/16, 13. 9. 2017, odst. 63.

Ibid. odst. 64.

Ibid. odst. 66.

Sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 1680/2023 z dne 24. 11. 2023, odst. 21-25.

C.K. in ostali proti Sloveniji, C-578/16 PPU, 16. 2. 2017, odst. 90; mutatis mutandis: B, C-233/19, 30. 9. 2020, odst. 66; primerjaj v tej zvezi: Jawo, C-163/17, 19. 3. 2019, odst. 90; M.S.S. v Belgium and Greece, App. no. 30696/09, 21. 1. 2011, odst. 288, 294, 297; Tarakhel v. Switzerland, App. no. 29217/12, 4. 11. 2014.Soering v . the United Kingdom, App. no. 14038/88, 7. 7. 1989, odst. 85, 117.

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.