Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prvi toženki naložilo, da mora tožniku v 15 dneh plačati 25.115,00 EUR odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2014 dalje ter pravdne stroške v znesku 6.803,38 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo prve toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila prva toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko na pritožbeni očitek ni odgovorilo, storilo kršitev po 8. oziroma 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) oziroma ali sodba sodišča druge stopnje ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi? 2) Ali opustitev imetnika stanovanja, ki ni poskrbel za sanacijo ograje, pomeni pretrganje vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem prve toženke (nepričvrščena ograja) in nastalo škodo? Navaja, da je prva toženka bila prepričana, da izvedena dela niso imela napak, saj sta skupaj z lastnico stanovanja podpisali zapisnik o primo-predaji investicije, kjer je bilo pod točko 7.0. Odločitev investitorja zapisano „brez napak“. Pri prevzemu je bil navzoč tudi najemnik stanovanja, ki ni imel pripomb glede izvedenih del in ki v sedmih letih (od izvedbe do škodnega dogodka) v zvezi s tem ni nič ukrepal ter prve toženke, ki za napako ni mogla vedeti, ni obvestil, da ograja ni ustrezno pričvrščena. Pritožbeno sodišče je ta nesporna dejstva prezrlo in na pritožbene očitke v zvezi s tem ni odgovorilo. Sodišče prve stopnje pa se s temi okoliščinami ni ukvarjalo, saj je dejansko stanje ugotovilo drugače od pritožbenega sodišča. Ker najemnik ni poskrbel, da bi se napaka odpravila, čeprav je bil z njo seznanjen, je vzročna zveza med domnevnim nedopustnim ravnanjem prve toženke (neprivijačenje ograje) in zatrjevano škodo pretrgana. S predajo del je odškodninska odgovornost prešla na imetnika stanovanja, saj za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, nepričvrščena ograja pa je lahko nevarna stvar. V zvezi s tem uveljavlja, da ni identične sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma da izpodbijana odločitev odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu prve toženke, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Prva toženka, ki s predlogom ni uspela, sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).