Jedro

Ker se v postopku ugotavlja obstoj resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja, ne more biti bistvenega pomena, v pritožbi tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je tožnik dokaz o upravičeni odsotnosti z dela predložil šele v sodnem postopku. Poleg tega je sodišče druge stopnje v zvezi s to navedbo pritožbe pravilno poudarilo, da bi ta okoliščina lahko bila obravnavana kot disciplinska kršitev, ne pa kot razlog prenehanja delovnega razmerja. Že zgolj zato, ker je pritožbeno sodišče preizkusilo tovrstne protožbene navedbe in se o njih izjavilo, pa ni mogoče ugotoviti bistvene kršitve določb prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z določbo prvega odstavka 350. člena ZPP, kar sodišču očita revizija.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 31.8.2002 in 11.10.2002 o prenehanju delovnega razmerja tožnika in odločilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da še traja, da ga mora tožena stranka pozvati nazaj na delo in ga ustrezno razporediti, mu vpisati v delovno knjižico vso delovno dobo in izplačati nadomestilo plače s prispevki in davki. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku regres za letni dopust za leto 2003 in odškodnino za nazakonito prenehanje delovnega razmerja.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da so v sodbi nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebini listin in zapisnikov, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in da sodišče druge stopnje ni preizkusilo pritožbenih navedb v zvezi s tem, da je tožnik dokaz o bolniškem staležu predložil šele v postopku pred sodiščem, kar pomeni, da ga sodišče ni smelo upoštevati, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje ali podredno, da jo spremeni in tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

V odgovoru na revizijo je tožnik prerekal revizijske navedbe in predlagal, da se revizija zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih revizijskih navedb ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni našlo nobenega nasprotja med razlogi sodbe in listinami v spisu. Odločilno dejstvo v tem sporu je samo, ali za prenehanje delovnega razmerja obstaja resen razlog na strani tožnika, da mu je tožena stranka lahko odpovedala delovno razmerje. Po določbi 4. člena konvencije 158 MOD o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (konvencija - Uradni list SFRJ, št. 4/84, Mednarodne pogodbe, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS 54/92, mednarodne pogodbe 15/92) delavcu delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca (v to kategorijo sodi tudi neupravičena odsotnost z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni) ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja, ustanove ali službe. Obstoj resnega razloga mora po določbi 9. člena konvencije dokazovati delodajalec, to je tožena stranka.

Iz določbe 6. točke prvega odstavka 100. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) izhaja, da delavcu preneha delovno razmerje, če je bil neupravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni in se na delo ne vrne, s prvim dnem odsotnosti z dela. Bistvena okoliščina za odločitev je zato ugotovitev neupravičene odsotnosti.

Glede na določbe konvencije in glede na uporabljene določbe ZDR je neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev), če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Ker pa je bilo v postopku pred sodiščem, na podlagi strokovnih mnenj zdravniških komisij ZZZS, ugotovljeno, da je tožnik imel v spornem obdobju upravičen razlog za izostanek z dela, to pomeni, da z dela ni neupravičeno izostal več kot zaporednih pet delovnih dni, to pa dalje pomeni, da ni bilo resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja. Ker tak zaključek potrjujejo listine v spisu, ni ugotoviti bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niti zmotne uporabe materialnega prava.

Ker se v postopku ugotavlja obstoj resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja, ne more biti bistvenega pomena, v pritožbi tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je tožnik dokaz o upravičeni odsotnosti z dela predložil šele v sodnem postopku. Poleg tega je sodišče druge stopnje v zvezi s to navedbo pritožbe pravilno poudarilo, da bi ta okoliščina lahko bila obravnavana kot disciplinska kršitev, ne pa kot razlog prenehanja delovnega razmerja. Že zgolj zato, ker je pritožbeno sodišče preizkusilo tovrstne protožbene navedbe in se o njih izjavilo, pa ni mogoče ugotoviti bistvene kršitve določb prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z določbo prvega odstavka 350. člena ZPP, kar sodišču očita revizija.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.