Jedro

Ker tožeča stranka po svoji krivdi do izdaje sklepa o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni navedla dejstev in predlagala dokazov, ki bi jih do takrat lahko navedla oziroma predlagala, takih v pritožbi navedenih dejstev in dokazov pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Glede na višino dohodkov in glede na premoženje tožeče stranke in upoštevaje višino taksne obveznosti s plačilom sodnih taks ne bo ogroženo preživljanje tožeče stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Proti temu sklepu se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, smiselno pa tudi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je glede na okoliščine, ki so obstajale že ob vložitvi tožbe, sodišču pa niso bile znane, bila tožeča stranka upravičena do oprostitve plačila sodnih taks. Te so zelo visoke, saj je bilo v primeru s podobno vrednostjo spora odmerjeno 50.000,00 SIT, skupaj z opominom pa 53.000,00 SIT. To pa so tako visoki zneski, da ni utemeljena ugotovitev sodišča, da bi zakonita zastopnica takse lahko plača brez škode za lastno preživljanje in za preživljanje otroka. Dejstvo, za katerega sodišče pri odločanju ni vedelo, je namreč to, da je zakonita zastopnica hudo bolna ter v bolniškem staležu za sedaj od 13.5.1999 do 2.9.1999, pri čemer je prestala težko operacijo, podvržena pa je še terapijam. Ker sama ne more ničesar delati, je delno odvisna od tuje pomoči, ki jo mora plačevati. Prilaga mnenje zdravniške komisije prve stopnje z dne 17.6.1999, da se sodišče lahko prepriča o izredni težki situaciji zakonite zastopnice. Zaradi bolniškega staleža prejema tudi manjše dohodke, zaradi hude bolezni potrebuje boljšo hrano, vse to so okoliščine, ki so zvezane z višjimi življenjskimi stroški in manjšim zaslužkom oziroma manjšim dohodkom.

Pritožba ni utemeljena.

V pritožbi navedenih novih dejstev in pritožbi priloženega novega dokaza (A8 - mnenje o zadržanosti z dela z dne 17.6.1999) ni mogoče upoštevati. V postopku s pritožbo zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo (366. čl. ZPP). Smiselno je treba upoštevati določbe 337. čl. ZPP, ki dovoljujejo pritožbeno navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov le takrat, kadar pritožnik izkaže, da teh ni mogel navesti oziroma predložiti brez svoje krivde do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma v obravnavanem primeru smiselno do izdaje izpodbijanega sklepa. Kot novo dejstvo zatrjuje tožeča stranka tožničino bolezen ter njen bolniški stalež od 13.5.1999 dalje ter navaja posledične večje izdatke ter manjše dohodke. Ker pa je tožeča stranka tožbo vložila dne 12.7.1999, izpodbijani sklep pa je izdan dne 30.7.1999, bi tožeča stranka navedbe o svoji bolezni in o bolniškem staležu, ki traja po njenih trditvah že od 13.5.1999 dalje in nadalje trditve o večjih stroških ter manjših dohodkih, lahko navedla že v tožbi oziroma v njej vsebovanem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks oziroma vse do izdaje izpodbijanega sklepa. Po lastni krivdi torej tožeča stranka novih dejstev in novega dokaza ni navedla oziroma predložila pravočasno. Po 1. odst. 337. čl. ZPP zato pritožbeno sodišče v pritožbi navednih novih dejstev in priloženega novega dokaza ne more upoštevati.

Razen zgoraj navedenih neupoštevnih navedb pritožba drugih okoliščin v zvezi z dejanskim stanjem ne navaja. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da uveljavljani pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni podan. Glede pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, ki ga tožeča stranka smiselno tudi uveljavlja, pa pritožbeno sodišče zaključuje, da tudi ni podan.

Prvostopno sodišče je namreč, upoštevaje ugotovljena dejstva, pravilno presodilo, da s plačilom taks ne bi bila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje tožnika in njegove zakonite zastopnice, kar je pogoj za oprostitev plačila sodnih taks (3. odst. 168. čl. ZPP).

Upoštevaje merila iz 5. odst. 168. čl. ZPP je namreč pravilno zaključilo, da ustrezni redni dohodki tožnikove matere in njeno premoženje, glede na višino taksne obveznosti, ne ogrožajo preživljanja. Pritožbeno sodišče se s tako presojo strinja in nasprotnih pritožbenih trditev ne more sprejeti.

Glede na vse navedeno je torej pritožba neutemeljena, ker pa tudi ni bilo kršitev postopka, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).