Jedro

Bistveno je, da je tožnik vtoževani znesek nakazal na račun družbe A., d. o. o., ki je bila z nakazilom tudi obogatena. Zahtevek za vračilo zaradi obogatitve ima tožnik zato le do navedene družbe. Dejstvo, da je tožena stranka na podlagi sklepa o davčni izvršbi in posledično rubeža denarnih sredstev na računu družbe A., d. o. o., ne pomeni, da je bila tožena stranka na ta način obogatena na račun tožnika. Tožena stranka je bila namreč upnik družbe A., d. o. o., in je sporni znesek prejela na podlagi davčne izvršbe, ki se je opravila na račun družbe A., d. o. o. (in ne račun tožnika). Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tudi v tem primeru šlo le za obogatitev družbe A., d. o. o., ki se je do višine spornega zneska razbremenila dolga do tožene stranke.

V konkretnem primeru je bil tožniku v davčnem postopku zavržen ugovor tretjega kot prepozen (vložen po koncu izvršilnega postopka), zoper takšno odločitev upravnega organa pa ni vložil pravnega sredstva, zato je odločitev dokončna in tudi pravnomočna. Slednje pomeni, da je svojo izločitveno pravico izgubil, kar pa ne vpliva na obogatitveni zahtevek, ki pa ga (kot rečeno) ne more naperiti zoper toženo stranko, ampak le zoper obogateno družbo A., d. o. o.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka je toženi stranki dolžna v 15 dneh povrniti 229,50 EUR pritožbenih stroškov, če zamudi s plačilom, od šestnajstega dne od vročitve te sodbe dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 4.824,12 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in tožniku naložilo, da toženi stranki v 15 dneh povrne pravdne stroške 257,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V pravočasni pritožbi, ki jo vlaga zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, toženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Posamezne pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, skupaj z odgovori nanje.

3. Tožena stranka v odgovoru pritožbi nasprotuje in predlaga potrditev sodbe ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz sodbe je razvidno, da je bilo kot nesporno oz. neprerekano ugotovljeno: - da je tožnik 30. 8. 2019 na račun družbe A., d. o. o., nakazal 4.824,12 EUR; - da je ta znesek plačal v skladu s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani III K 33617/2016, s katero mu je bil izrečen poseben pogoj, da je dolžan B. B. v 2 letih od pravnomočnosti sodbe plačati 4.824,12 EUR; - da tožnik ni vedel na kateri račun naj nakaže ta znesek B. B. in ga je zato nakazal na račun družbe A., d. o. o., v kateri je bil B. B. družbenik in direktor; - da je B. B. tožniku sporočil, da je iz družbe izstopil 17. 9. 2018 in da zneska ni prejel; - da je bil nakazani znesek 4.824,12 EUR družbi A., d. o. o., kot davčnemu dolžniku po sklepu DT 4934-180264/2018-1 zarubljen v korist FURS; - da je bil ugovor tretjega, ki ga je v postopku davčne izvršbe vložil tožnik, zavržen, ker je bil vložen že po končani davčni izvršbi.

V pravdi je sodišče prve stopnje odločalo le še o vprašanju, če je tožnik sporni znesek upravičen terjati od tožene stranke in po presoji pritožbenega sodišča je s tem, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek, na to vprašanje odgovorilo pravilno.

6. Bistveno je, da je tožnik vtoževani znesek nakazal na račun družbe A., d. o. o., ki je bila z nakazilom tudi obogatena. Zahtevek za vračilo zaradi obogatitve ima tožnik zato le do navedene družbe. Dejstvo, da je tožena stranka na podlagi sklepa o davčni izvršbi in posledično rubeža denarnih sredstev na računu družbe A., d. o. o., ne pomeni, da je bila tožena stranka na ta način obogatena na račun tožnika. Tožena stranka je bila namreč upnik družbe A., d. o. o., in je sporni znesek prejela na podlagi davčne izvršbe, ki se je opravila na račun družbe A., d. o. o. (in ne račun tožnika). Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tudi v tem primeru šlo le za obogatitev družbe A., d. o. o., ki se je do višine spornega zneska razbremenila dolga do tožene stranke.

7. Ko pritožba navaja, da je bil namen nakazila zneska 4.824,12 EUR na račun družbe A., d. o. o., da bi ta denar dobil B. B., za katerega je tožnik zmotno mislil, da je še vedno njen družbenik in direktor, je treba pojasniti, da družbenik in direktor družbe ne more prosto razpolagati s sredstvi na računu družbe,1 zato je bilo nakazilo, ki je bilo opravljeno na račun družbe in namenjeno direktorju oz. družbeniku družbe zelo neobičajno. S pritožbeno trditvijo, da ni razlike med obravnavano situacijo in primerom, ko bi tožnik v prostore družbe A., d. o. o., prinesel gotovino za B. B. in bi nato to gotovino zarubila uradna oseba FURS V okviru premičninske izvršbe, se pritožbeno sodišče delno strinja. A vendar to ne pomeni, da lahko obogatitveni zahtevek tožnik naperi zoper toženo stranko. Pravilno je tudi nadaljnje pritožbeno stališče, da ni razumnega razloga za razlikovanje, da bi lahko tisti, ki je denar nakazal pomotoma, v stečaju (kot generalni izvršbi) lahko zahteval vračilo tega zneska,2 da pa v (individualni) izvršbi takšne pravice ne bi imel. Izločitveno pravico je namreč mogoče v izvršbi uveljavljati kot ugovor tretjega, ko torej tretji izkazuje za verjetno, da ima na predmetu (davčne) izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Bistveno pa je, da je mogoče tak ugovor v izvršbi vložiti do konca izvršbe.3 Da je bil tožnik z ugovorom tretjega v postopku davčne izvršbe prepozen, je sodišče prve stopnje ugotovilo kot nesporno. Ko gre za stečaj, določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju4 (v nadaljevanju: ZFPPIPP) v četrtem odstavku 299. člena, da izločitvena pravica, če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena, ne preneha, a vendar tudi ta možnost ni neomejena, saj izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico in pravico, da se mu v primeru, da je bil predmet na katerem uveljavlja izločitveno pravico prodan, plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega predmeta, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo, če te pravice ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve.5 V takem primeru torej upnik izgubi ločitveno pravico, kar je podobno ureditvi izvršilnega postopka, kjer je ugovor tretjega mogoče vložiti do konca izvršilnega postopka, zamuda tega roka pa pomeni izgubo ločitvene pravice. V konkretnem primeru je bil tožniku v davčnem postopku zavržen ugovor tretjega kot prepozen (vložen po koncu izvršilnega postopka), zoper takšno odločitev upravnega organa pa ni vložil pravnega sredstva, zato je odločitev dokončna in tudi pravnomočna. Slednje pomeni, da je svojo izločitveno pravico izgubil, kar pa ne vpliva na obogatitveni zahtevek, ki pa ga (kot rečeno) ne more naperiti zoper toženo stranko, ampak le zoper obogateno družbo A., d. o. o. 8. Kot je že bilo pojasnjeno, izločitvena pravica po določbi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če je upnik ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve, preneha, zato v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati sodne prakse, na katero se sklicuje tožnik, saj se ta nanaša na primere, ko v stečaju še ni bil objavljen načrt prve splošne razdelitve, ko torej izločitvena pravica še ni prenehala.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katero pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena Zakona o pravdnem postopku,6 v nadaljevanju: ZPP).

10. Tožnik s pritožbo ni uspel zato je dolžan toženi stranki, ki je obrazloženo odgovorila na njegovo pritožbo, povrniti njene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Toženi stranki gre 375 točk za pritožbo in 2 % materialnih stroškov, kar znaša 229,50 EUR.

1 Premoženje gospodarske družbe (v katerega sodijo tudi sredstva na računu družbe) ni tudi premoženje njenih družbenikov, zato družbeniki ne morejo prosto razpolagati z njim. 2 Pritožba se tu opira na sodno prakso VSM I Cpg 413/2015, VSL I Cpg 421/98 in VSL I Cpg 1484/99. 3 Prvi odstavek 158. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS 117/2006, s spremembami - vnadaljevanju: ZdavP-2). 4 Uradni list RS, št. 126/2007 , s spremembami. 5 Peti odstavek 299. člena ZFPPIPP. 6 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.