Jedro

Kot obvezna priloga vlogi se zahteva kopija gradbenega dovoljenja za stavbo, na kateri bo izvedena naložba. Ker gre za ukrep - naložbo v stanovanjsko stavbo, je logično, da se zahteva temu ustrezno gradbeno dovoljenje oziroma njegova kopija, ki pa je tožnik vlogi ni priložil. Priložil je gradbeno dovoljenje za gospodarski objekt, čeprav sicer iz vloge in ostalih prilog sledi, da uveljavlja naložbo v (eno)stanovanjsko stavbo z opredeljenim naslovom in parcelno številko. To pa po presoji sodišča pomeni, da tožnikova vloga ni bila popolna, oziroma da so bili podatki, ki jih vsebuje vloga, v nasprotju s tistimi iz priloženega gradbenega dovoljenja. Gre torej za nepopolno oziroma nerazumljivo vlogo, zato bi bilo potrebno tožnika, še pred poročilom o ugotovitvah v postopku in torej v okviru preizkusa pravilnosti vloge pozvati, da ugotovljene pomanjkljivosti v postavljenem roku odpravi. Ker ni bil pravilno pozvan, pa tožniku ni mogoče očitati, da se na poročilo ni ustrezno odzval, oziroma da je bil s predložitvijo gradbenega dovoljenja za stanovanjsko stavbo (v upravnem sporu) prepozen.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada št. 36001-3235/2017-4 z dne 16. 8. 2018 se odpravi in zadeva vrne Skladu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Eko sklad je v postopku Javnega poziva 54SUB-OB17 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb z izpodbijano odločbo vlogo tožnika za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe zavrnil. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je tožnik v postavljenem roku dal vlogo na Javni poziv in v 3. točki obrazca vloge navedel, da bo naložba (vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso) izvedena na stavbi z naslovom A., ki stoji na parc. št. 1467/3 k.o. .... Vlogi je med drugim priložil gradbeno dovoljenje št. 351-517/81-3/ZI z dne 18. 5. 1982, s katerim se dovoli gradnja gospodarskega poslopja. Po predloženih podatkih bo torej naložba izvedena na stavbi, katere namembnost je nestanovanjska, to pa ni skladno z določbami Javnega poziva, iz katerih jasno izhaja, da mora biti naložba izvedena na stanovanjski stavbi in zato pogoji za dodelitev spodbude niso izpolnjeni. S temi ugotovitvami je bil tožnik seznanjen s poročilom o ugotovitvah in je nato posredoval skico parcele št. 1467/3 k.o. ..., ki pa ne izkazuje, da bi bila stavba stanovanjska, zato ostaja na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja kot relevantna ugotovitev, da gre v konkretnem primeru za gospodarsko poslopje in je zato prvotna ugotovitev pravilna.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je kurilna naprava nameščena v stanovanjski hiši in da mu drugačna ugotovitev tožene stranke ni razumljiva. Iz dokumentacije (gradbeno dovoljenje), ki jo tožnik prilaga tožbi, je namreč razvidno, da je tožnik prejel dovoljenje za gradnjo hiše na delu zemljišča parc. št. 1468/2. Kot je razvidno iz druge priloge, je bilo zemljišče kasneje razdeljeno na več delov. Danes na njem stoji stoji stanovanjska hiša s parc. št. 1467/3 in gospodarsko poslopje - hlev s parc. št. 1467/2. Zato tožnik meni, da je prišlo do nesporazuma in prosi, da se dokumentacija ponovno pregleda.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe. V odgovoru navaja, da tožnik v upravnem postopku ni predložil gradbenega dovoljenja št. 351-517/81-3/ZI z dne 19. 1. 1984 za gradnjo stanovanjske hiše in da zato v tem delu navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, ki jih je sicer imel možnost navesti oziroma predložiti že med upravnim postopkom, pa tega ni storil. Tožnik je bil namreč s poročilom o ugotovitvah pozvan, naj predloži ustrezne dokaze, iz katerih bo razvidno, da gre za stanovanjsko stavbo, vendar takšnega dokaza tožnik ni predložil in je bila zato izdana zavrnilna odločba.

5. Tožba je utemeljena.

6. Po določbah Javnega poziva so predmet poziva nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb na celotnem območju Republike Slovenije za določene nove naložbe. Nova naložba je naložba za izvedbo enega ali več navedenih ukrepov, ki se bodo začeli izvajati po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude, med katerimi je v 1. točki poziva pod točko B navedena tudi „vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za ogrevanje stanovanjske stavbe“, na katero se nanaša tožnikova vloga.

7. Po določbah 4. točke poziva je osnovni pogoj za dodelitev nepovratne finančne spodbude pravočasno oddana in popolna vloga. Vloga je popolna, ko vlagatelj predloži v celoti izpolnjen obrazec in obvezne priloge. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, sklad vlagatelja najkasneje v roku 30 dni od dne vložitve vloge pozove na odpravo pomanjkljivosti v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek (peti odstavek 146. g člena ZVO-1).

8. Kot obvezna priloga vlogi za zadevni ukrep pod točko B se po citirani 4. točki poziva zahteva kopija gradbenega dovoljenja za stavbo, na kateri bo izvedena naložba. Ker gre za ukrep - naložbo v stanovanjsko stavbo, je logično, da se zahteva temu ustrezno gradbeno dovoljenje oziroma njegova kopija, ki pa je tožnik vlogi ni priložil. Priložil je gradbeno dovoljenje za gospodarski objekt, čeprav sicer iz vloge in ostalih prilog sledi, da uveljavlja naložbo v (eno)stanovanjsko stavbo z opredeljenim naslovom in parcelno številko (kar omogoča preveritev podatkov preko prostorskega portala GURS). To pa po presoji sodišča pomeni, da tožnikova vloga ni bila popolna, oziroma da so bili podatki, ki jih vsebuje vloga, v nasprotju s tistimi iz priloženega gradbenega dovoljenja. Gre torej za nepopolno oziroma nerazumljivo vlogo, zato bi bilo potrebno tožnika na prvem mestu, še pred poročilom o ugotovitvah v postopku in torej v okviru preizkusa pravilnosti vloge pozvati, da ugotovljene pomanjkljivosti v postavljenem roku odpravi.1 To je bilo sicer do neke mere storjeno s poročilom o ugotovitvah v postopku, vendar ne v zadostni meri in ne v smislu citiranih določb ZVO-1 oziroma ZUP o odpravi pomanjkljivosti vloge, ki narekujejo, da se v pozivu stranki jasno opredeli, v čem je vloga nepopolna in kaj je potrebno storiti za to, da se pomanjkljivost odpravi. Ker po povedanem ni bil pravilno pozvan, pa tožniku ni mogoče očitati, da se na poročilo ni ustrezno odzval, oziroma da je bil s predložitvijo gradbenega dovoljenja za stanovanjsko stavbo (v upravnem sporu) prepozen. Oziroma, drugače povedano, to pomeni, da niso bili pri odločanju o tožnikovi vlogi upoštevani vsi relevantni podatki in da je zato ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je razlog za to, da se napadena odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki, da ponovno odloči. 9. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo organu prve stopnje, da o tožnikovi vlogi na podlagi vseh predloženih listin ponovno odloči. 10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 1 Prim. Dr.V.Androjna, Upravni postopek in upravni spor (Ljubljana, 1992), str.. 94: Kadar je zahtevek stranke nejasen ali nepopoln, zlasti še tedaj, kadar gre za zahtevek neuke stranke, mora organ pozvati stranko, da pojasni in opredeli svoj zahtevek. Organ ne more sam presoditi ali predpostavljati smisla nejasnega zahtevka.