- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 33/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.33.2019 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravna vprašanja glede izplačila dednega deleža v enkratnem znesku.Ali je pravno upoštevna želja dediča, da se mu dedni delež izplača v enkratnem znesku, če dediči niso sklenili sporazuma o delitvi podedovanega premoženja?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker dediči v tem zapuščinskem postopku niso sklenili sporazuma glede delitve podedovanega premoženja, pritožničina želja, da se ji njen dedni delež izplača v enkratnem znesku, v konkretnem primeru ni pravno upoštevna.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju: - v prvem delu izreka: ugotovilo, kaj spada v zapuščino (I. točka), kateri zakoniti dediči so bili poklicani k dedovanju (II. točka) in kakšne so bile njihove dedne izjave (II. točka), - v drugem delu izreka: kot zakonite dediče zapuščine razglasilo A. S., Z. K., M., K. Z. in S. G., - v tretjem delu izreka: sklenilo, da na podlagi odstopljenih dednih deležev in odpovedi dedovanju premoženje dedujejo Z. K. (1/4), K. Z. (1/2) in S. G. (1/4), ki imajo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pravico realizirati terjatev do ZPIZ RS iz naslova neizplačanih pokojninskih prejemkov, takrat pa se bo po uradni dolžnosti tudi opravila vknjižba lastninske pravice na nepremičninah v zemljiški knjigi, ter odmerilo zapuščinsko sodno takso.
2. Zoper ta sklep je zakonita dedinja S. G. vložila pravočasno pritožbo. Opozarja, da še vedno želi, da se ji dedni delež izplača v enkratnem znesku, kot je že izrazila željo na zapuščinski obravnavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Izpodbijani sklep vsebuje bistvene ugotovitve, ki jih mora obsegati sklep o dedovanju (primerjaj 214. člen Zakona o dedovanju (ZD)). Med temi ugotovitvami ni tudi ugotovitve glede načina delitve podedovanega premoženja, kajti dediči, ki so (upoštevaje podane dedne izjave vseh udeležencev postopka) upravičeni do dedovanja (Z. K., K. Z. in S. G.), v tem zapuščinskem postopku niso sklenili sporazuma glede delitve podedovanega premoženja (tretji odstavek 214. člena ZD). Pritožničina želja, da se ji njen dedni delež izplača v enkratnem znesku, zato v konkretnem primeru ni pravno upoštevna.
5. Ker pritožbeni razlog ni utemeljen, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD).