Jedro

Nediferencirana opredelitev vrednosti spornega predmeta ima po ustaljeni praksi tega sodišča enake posledice kot izostanek opredelitve, torej nedovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugodilo nedenarnim tožnikovim zahtevkom glede izpraznitve in izročitve objektov na parcelah številka 66, 67/2 in 67/1 k.o. ... in glede izročitve v posest traktorja Deutz 4006, motorne kosilnice BCS, kultivatorja Labin Progres 8 KM, motorne žage Stihl 041, obračalnika - grabelj SIP, dveh kmečkih vozov z lojtrnicami, slamoreznice, pluga, brane, vozička, samokolnice, avtomobilske prikolice, mopeda Tomos V14, mešalca za beton, fleksa, varilnega aparata 180 A, krožne žage s trofaznim motorjem, kombinirke Mio Standard - debelinke, kombiniranega brusilnega stroja s trifaznim motorjem, pokončnega velikega vrtalnega stroja, dveh pripomočkov za skobljanje z valjčki, skobeljnika, treh skobljičev, treh mizarskih žag, štirih ročnih primežev, enega primeža - čeljusti, dveh kompletov svedrov, dveh omar za spravilo orodja, kombinirane omare 180cm x 100 x 58 cm, dveh novih nevzidanih vrat iz masivnega lesa, dveh lesenih kadi po 300 litrov in petih kosov lesenih lestev od 2,60 do 7,10 m. Sodišče je zavrnilo nedenarne zahtevke proti drugi in tretji toženki.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo proti prvostopenjski sodbi, kolikor se je nanašala na ugodilno prvostopenjsko sodbo, v preostalem delu pa jo je zavrglo, ker zanjo pritožnik ni imel pravnega interesa.

3. Prvi toženec je vložil revizijo proti sodbi in sklepu pritožbenega sodišča zaradi razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

4. Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ta pa nanjo ni odgovoril. Revizija ni dovoljena.

5. Pravica do revizije je v premoženjskih sporih odvisna od vrednosti revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne drugostopenjske sodbe, ki mora presegati 4172,93 EUR, oziroma prej 1.000.000 SIT. (1) Kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta in predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZPP že v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Pravila o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta zaradi ugotavljanja pravice do revizije vsebujejo tudi določbe 39. in naslednjih členov ZPP. Če se zahtevki uveljavljajo zoper več tožencev, se pravica do revizije po drugem odstavku 41. člena ZPP določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

6. Tožnik je v tožbi navedel enotno vrednost spora 2.628.000 SIT (ki sovpada z višino denarnega zahtevka za plačilo uporabnine, o katerem sodišče še ni odločalo). Ker gre konkretno za več nedenarnih zahtevkov proti trem tožencem, je tako vrednost spornega predmeta nediferencirano opredeljena. Toženec taki opredelitvi ni ugovarjal. Nediferencirana opredelitev vrednosti spornega predmeta ima po ustaljeni praksi tega sodišča enake posledice kot izostanek opredelitve, torej nedovoljenost revizije.(2) V revizijskem postopku ni več mogoče izpeljati postopka po 45. in 108. členu ZPP, ki je predviden le za ukrepanje prvostopenjskega sodišča pri navedeni formalni pomanjkljivosti tožbe. Revizijsko sodišče je že večkrat pojasnilo, zakaj to stališče ne posega v nobeno ustavno zajamčeno pravico stranke in zakaj bi prav ukrepanje po 108. členu ZPP na revizijski stopnji, povzročilo neenakopraven položaj pravdnih strank.(3) Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji odločbi Up 289/06 negativno odgovorilo na vprašanje ali je Zakon o pravdnem postopku neskladen z Ustavo, ker ne omogoča, da bi se vrednost spornega predmeta naknadno določala v revizijskem postopku.

7. Revizijsko sodišče je zavrglo revizijo na podlagi 377. člena ZPP.

.Op. št. (1): Drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Poročilo o sodni praksi VS RS II/93.Op. št. (3): Primerjaj odločbo VS RS II Ips 346/2006.