Jedro

Sodišče s tem v zvezi pojasnjuje, da je odločba o statusu kmeta ugotovitvena in učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno dejstvo, na katerega se nanaša. Organ, ki odloča v konkretnem postopku odobritve pravnega posla, pa ima po določbi šestega odstavka 24. člena ZKZ možnost, da preveri dejansko stanje, ki je bilo podlaga za priznanje statusa kmeta. Tako ni mogoče pritrditi tožbeni navedbi, da toženka ni pristojna za ugotavljanje, ali tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa kmeta. Upravičeno pa tožnik ugovarja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj je organ sploh podvomil, ali je tožnik kmet (glede na to, da je imel pravnomočno odločbo o statusu kmeta). Sodišče se strinja s tožnikom, da časovna oddaljenost pridobitve statusa kmeta sama po sebi ne more biti ustrezen razlog. V tem delu sodišče izpodbijane odločbe zaradi tako pomanjkljive obrazložitve ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Upravne enote Piran št. 330-358/2014-88 z 10. 5. 2019 odpravi v 1. in 3. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dlje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odobril pravni posel za nakup kmetijskih zemljišč parc. št. 1111/8, 1111/10 in 1111/5, vse k.o. ... za kupnino 34.200,00 EUR med prodajalko A. A. in kupcem B. d. o. o., ... (1. točka izreka); v točkah 2 do 5 izreka pa zavrnil pravni posel za nakup predmetnih kmetijskih zemljišč z ostalimi sprejemniki ponudbe, in sicer je v točki 3 izreka zavrnil pravni posel za nakup predmetnega kmetijskega zemljišča za navedeno kupnino med prodajalko A. A. in tožnikom kot kupcem. V obrazložitvi opisuje potek postopka in zaključuje, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za kmeta po 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). S tem v zvezi navaja, da je tožnik z dopolnitvami delno izpolnil pogoje, da bi se lahko štel za kmeta po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, in sicer glede strokovne usposobljenosti za opravljanje kmetijske dejavnosti ter ugotavlja, da obdeluje nekaj zemljišč, ni pa izkazal, da je iz kmetijske dejavnosti pridobil pomemben del dohodka, ki je v letu 2013 znašal 12.324,00 EUR. Ugotavlja tudi, da je tožnik v dopolnitvah spreminjal okoliščine sprejema ponudbe, kar po oddani izjavi o sprejemu ponudbe ni dopustno. V konkretnem primeru je namreč zatrjeval izpolnjevanje pogojev po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, po sprejemu ponudbe pa jih razširja na četrto alinejo prvega odstavka te določbe. Meni, da bi tožnik moral podati izjavo o izpolnjevanju pogojev po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, na podlagi katerih uveljavlja predkupno pravico, že ob sprejemu ponudbe. Ker jo je podal šele v postopku odobritve, je tako uveljavljanje predkupne pravice prepozno. Tožnik pa tudi ni lastnik zemljišča, ki meji na zemljišče, ki se prodaja. V zvezi s sklicevanjem, da izpolnjuje status kmeta na podlagi odločbe Upravne enote Sežana s 4. 3. 2009, navaja, da je ni mogoče upoštevati, saj se nanaša na obdobje pred sprejemom ponudbe.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper 1. in 3. točko izreka prvostopenjske odločbe zavrnil. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je s tem, ko je drugostopenjski organ izdal pritožbeno odločbo, še preden je prejel dopolnitev dejanskega stanja s strani tožnika, kršil njegovo pravico do enakega varstva pravic, ki jo varuje 22. člen Ustave. Izpostavlja, da je uvodoma zatrjeval, da izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ ter meni, da je izkazal izpolnjevanje vseh pogojev po tej določbi, kar podrobno pojasnjuje. Prav tako je uveljavljal status kmeta po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ. Prepričan je, da je zmotno navajanje organov obeh stopenj, da mora stranka izjavo, da uveljavlja status kmeta na način, da bo pridobivala pomemben del dohodka, podati najkasneje skupaj z izjavo o sprejemu ponudbe. Takšno stališče ne izhaja iz nobene od sodnih odločb, ki jih navajata organa obeh stopenj. Po njegovem mnenju je iz stališč Upravnega sodišča mogoče razbrati, da oseba, ki sprejme ponudbo za nakup kmetijskega zemljišča, ni dolžna že ob sprejemu navesti, ali sploh uveljavlja predkupno pravico. To pomeni, da tudi ni dolžna natančno navesti, po kateri alineji uveljavlja status kmeta. Tako meni, da je s tem, ko je organ ugotovil, da je status kmeta po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ uveljavljal prepozno, napačno uporabil materialno pravo. V nadaljevanju tožbe še izpostavlja, da mu je bil status kmeta podeljen že z odločbo Upravne enote Sežana s 4. 3. 2009 in poudarja, da prvostopenjski organ sploh ni pristojen za ugotavljanje, ali tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa kmeta, v zvezi s čimer se sklicuje na šesti odstavek 24. člena ZKZ. Ker je samovoljno pričel ugotavljati, ali izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa kmeta, je bistveno kršil pravila postopka. Navaja tudi, da po njegovem prepričanju družba B., d. o. o. v predmetni zadevi zlorablja pravice, ki ji gredo na podlagi njenega statusa. S tem v zvezi opozarja na določbo 11. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) o pošteni uporabi pravic. Meni, da organ v tej zadevi očitno ni preveril vseh okoliščin v zvezi z zlorabo pravic družbe B., d. o. o., pa bi jih glede na tožnikove navedbe nedvomno moral. Sodišču tako predlaga, naj po opravljeni javni glavni obravnavi tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka odgovarja na tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožnik je podal še dve, toženka pa eno pripravljalno vlogo, v katerih odgovarjata na navedbe nasprotne stranke, dodatno pojasnjujeta svoja stališča in vztrajata tožnik pri tožbi, toženka pa pri izpodbijani odločbi.

6. Stranki z interesom, prodajalka A. A. in uspeli kupec B., d. o. o., odgovora na tožbo nista podali.

7. Tožnik je na naroku za glavno obravnavo 15. 2. 2022 navedel, da iz sodbe tega sodišča I U 1373/2019 izhaja, da ob sprejemu ponudbe zadostuje, da tožeča stranka pove samo, da uveljavlja predkupno pravico kot kmet, ni pa se treba izjasniti o tem, po kateri alineji ZKZ. Tako poudarja, da lahko do izdaje odločbe pojasnjuje okoliščine s tem v zvezi in meni, da je pravočasno pojasnil, da uveljavlja predkupno pravico oziroma da izpolnjuje status kmeta po četrti alineji 24. člena ZKZ, kar bi organ moral upoštevati.

8. Prva stranka z interesom je na naroku navedla, da je izpodbijana odločba pravilna, zato predlaga zavrnitev tožbe. Druga stranka z interesom pa je navedla, da mora biti do izteka roka za podajo izjave za sprejem ponudbe stanje na strani sprejemnika ponudbe dovolj jasno določeno, da se bo na podlagi tega kasneje odvijal postopek. Meni torej, da je bistven trenutek ob nakupu, torej ko se poda izjava. Glede tožnikovih navedb o njenem poslovanju pa je navedla, da tega niti upravna organa niti sodišče nista pristojna ugotavljati.

**Odločanje po sodnici posameznici**

9. Sodišče je 20. 1. 2022 na podlagi tretje alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1 sprejelo sklep I U 42/2020-25, da o zadevi odloča sodnica posameznica. Pooblaščenci tožnika ter obeh strank z interesom, ki so se udeležili naroka za glavno obravnavo 15. 2. 2022, na izrecno vprašanje sodnice niso podali nobenega ugovora v zvezi s sestavo sodišča v tej zadevi. Toženka pa se naroka za glavno obravnavo, kljub pravilnemu vabljenju, ni udeležila.

**Datum odločitve sodišča**

10. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožnikovemu pooblaščencu in pooblaščenki prve stranke z interesom vročen 23. 2. 2022, pooblaščencu druge stranke z interesom pa 28. 2. 2022. Sodišče je sodbo izdalo po izteku petdnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa.2 **Dokazni sklep**

11. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine upravnega spisa zadeve in v listine, ki jih je v sodni spis vložil tožnik, označene kot priloge A2 do A6, ter zaslišalo tožnika.

12. Kot pravno nerelevantnega pa je zavrnilo tožnikov dokazni predlog za vpogled v sistem GVIN, ki ga je tožnik predlagal v zvezi z dokazovanjem poslovanja in pridobivanja dohodka uspelega kupca - druge stranke z interesom. Ocenjuje namreč, da ta dokazni predlog za odločitev sodišča ni pravno pomemben, saj samo poslovanje in pridobivanje dohodka kupca ni predmet presoje upravnega organa v postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskih zemljišč.

13. Dokazni predlog za ogled na kraju samem in za vpogled v spletno stran https://www.delo.si/novice/slovenija/v-trenti-preplah-pred-papirnatimi-kmeti.html je tožnikov pooblaščenec na naroku umaknil. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**K I. točki izreka**

14. Tožba je utemeljena.

Splošno

15. Prvostopenjski organ je v izpodbijanem delu prvostopenjske odločbe odobril pravni posel, sklenjen med prodajalko (prvo stranko z interesom) in družbo B., d. o. o. (drugo stranko z interesom) za nakup kmetijskih zemljišč parc. št. 1111/8, 1111/10 in 1111/5, vse k.o. ... za kupnino 34.200,00 EUR, ter zavrnil odobritev pravnega posla na podlagi tožnikove zahteve.

16. V zadevi je sporno, ali je organ pravilno uporabil določbe 23. in 24. člena ZKZ o predkupni pravici kmetijskih zemljišč ter ali je bilo dovolj raziskano dejansko stanje.

17. Glede na ustaljeno upravno sodno prakso mora dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, obstajati ob sprejemu ponudbe. Ker glede trenutka sklenitve pogodbe ZKZ nima posebnih določb, veljajo splošna pravila Obligacijskega zakonika (OZ), da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah pogodbe (15. člen OZ), torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Upravna odobritev pogodbe (19. in 20. člen ZKZ) pomeni le, da je pogodba za kmetijske zemljišče sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. Če predkupni upravičenec uveljavlja, da ima boljši vrstni red za nakup, to glede na navedeno pomeni, da je dejstvo, na katerega opira vrstni red, moralo obstajati takrat, ko je sprejel ponudbo in je bila pogodba sklenjena.3 Glede uporabe 23. člena ZKZ

18. Po prvem odstavku 23. člena ZKZ lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti; /.../.

19. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnik v izjavi o sprejemu ponudbe s 17. 10. 2014, ki jo je prvostopenjski organ prejel 20. 10. 2014, navedel, da uveljavlja prednostno pravico, da ima status kmeta ter da je nosilec kmetijskega gospodarstva, v sklopu katerega je tudi parc. št. 2222/1, ki neposredno meji na parcele, ki so predmet prodaje. Iz navedene izjave o sprejemu ponudbe tako izhaja, da je tožnik uveljavljal predkupno pravico po 2. oziroma 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ.

20. Sodišče poudarja, da sprejemniku ponudbe ni treba že ob sprejemu ponudbe navesti vrstnega reda predkupne pravice. Upravni organ je na podlagi vloge za odobritev pravnega posla dolžan preveriti, ali je bila pogodba sklenjena z upravičencem z najvišjim vrstnim redom. Pri vlogi za odobritev pravnega posla gre vsebinsko gledano za zahtevek sprejemnika ponudbe, da organ ugotovi (in potrdi z odločbo), da je pravilno sprejel ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ter da je predkupni upravičenec po 23. členu ZKZ z najboljšim vrstnim redom.4 Glede uporabe 24. člena ZKZ

21. Po prvem odstavku 24. člena ZKZ je v smislu tega zakona kmet fizična oseba: - ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka (prva alineja); - ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena (četrta alineja). Za kmetijsko dejavnost se šteje vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti; kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne poprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju (drugi odstavek te določbe).

22. Tožnik zatrjuje, da izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta po citirani določbi 24. člena ZKZ, v zvezi s čimer se je v upravnem postopku skliceval na odločbo Upravne enote Sežana št. 330-939/2008-5 s 4. 3. 2009 o priznanju statusa kmeta, ki je organ v tem postopku ni upošteval z navedbo, da se nanaša na obdobje pred sprejemom ponudbe, in je po izvedenem ugotovitvenem postopku zaključil, da tožnik ni izkazal, da je iz kmetijske dejavnosti pridobil pomemben del dohodka, ki je v letu 2013 znašal 12.324,00 EUR, zato ni izkazal pogojev po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ.

23. Sodišče s tem v zvezi pojasnjuje, da je odločba o statusu kmeta ugotovitvena in učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno dejstvo, na katerega se nanaša.5 Organ, ki odloča v konkretnem postopku odobritve pravnega posla, pa ima po določbi šestega odstavka 24. člena ZKZ6 možnost, da preveri dejansko stanje, ki je bilo podlaga za priznanje statusa kmeta.7 Tako ni mogoče pritrditi tožbeni navedbi, da toženka ni pristojna za ugotavljanje, ali tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa kmeta. Upravičeno pa tožnik ugovarja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj je organ sploh podvomil, ali je tožnik kmet (glede na to, da je imel pravnomočno odločbo o statusu kmeta). Sodišče se strinja s tožnikom, da časovna oddaljenost pridobitve statusa kmeta sama po sebi ne more biti ustrezen razlog. V tem delu sodišče izpodbijane odločbe zaradi tako pomanjkljive obrazložitve ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

24. V zvezi z zaključkom organa, da tožnik ni izkazal, da je v relevantnem obdobju (2013) iz kmetijske dejavnosti pridobil pomemben vir dohodka, to je 12.324 EUR, tožnik ugovarja, da je v postopku pojasnil, da gre na lokaciji ... in ... predvsem za mlade oljke, zasajene v letu 2011, ki bodo stopile v polno rodnost šele čez nekaj let, zato iz tega naslova v letu 2013 ni bilo mogoče doseči večjega dohodka ter da je na obeh lokacijah tudi nekaj starejših oljk in na lokaciji ... tudi nekaj češenj in fig, s katerimi je bilo tudi v letu 2013 pridobljenega nekaj dohodka iz naslova prodaje oljčnega olja, zgodnjih češenj in fig. Na lokaciji ... je bil pridobljen tudi dohodek iz naslova krčenja gozda v kmetijske namene. Ostali del dohodka pa je po tožnikovih navedbah pridobil na lokacijah ... in ..., in sicer krompir, fižol, sadje in drva. Navedel je tudi, da je del pridelka iz kmetijske dejavnosti porabil za lastno uporabo, del pa za prodajo na tržnici v ..., pri čemer višine dohodka ne more izkazati z računi, ker skladno s takratno zakonodajo ni bil zavezan k njihovi izdaji, kar bi po tožnikovem mnenju moral upoštevati tudi organ, saj meni, da je določno pojasnil, katere izdelke je gojil na svojih ostalih kmetijskih površinah. Dejstvo, da nima listinskih dokazov (računov), po njegovem mnenju ne more biti razlog, da ga organ ne bi štel za kmeta.

25. V upravnem postopku je organ dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakoniti in pravilno odločbo.8 Ugotovitveni postopek mora tako zaobjeti vsa tista dejstva in okoliščine, ki so bistvene za zakonito in pravilno odločbo. Za ugotovitev dejanskega stanja in razjasnitev zadeve zato lahko uradna oseba, ki vodi upravni postopek, po uradni dolžnosti glede na preiskovalno načelo, ki velja v ugotovitvenem postopku, odredi izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno za rešitev zadeve.9

26. Sodišče pritrjuje tožniku, da zgolj dejstvo, da svojega dohodka iz kmetijske dejavnosti ne izkazuje z listinami (računi), glede na to, da v relevantnem obdobju ni bil zavezanec za njihovo izdajo, ne more biti razlog za gornji zaključek organa. Drži pa, kot navaja drugostopenjski organ v pritožbeni odločbi, da tožnik ni navedel višine dohodka, ki naj bi ga ustvaril v relevantnem obdobju iz naslova prodaje drv ter sadja in zelenjave.

27. Sodišče ugotavlja, da je organ tožnika konkretizirano pozval k takšni dopolnitvi (šele) v pritožbenem postopku. Tožbeni ugovor, da je drugostopenjski organ pritožbeno odločbo izdal 11. 10. 2019, torej še preden je tožniku iztekel petnajst dnevni rok za dopolnitev vloge, h kateri ga je v pritožbenem postopku pozval organ prve stopnje po navodilu drugostopenjskega organa, ni utemeljen. Kot je toženka pojasnila v odgovoru na tožbo in kot izhaja iz obrazložitve pritožbene odločbe, v kateri drugostopenjski organ odgovarja tudi na tožnikove navedbe, podane v odgovoru na poziv k tej dopolnitvi, po presoji sodišča jasno izhaja, da je pri navedbi datuma pritožbene odločbe prišlo do napačnega zapisa ter da je bila ta izdana 11. 12. 2019 (in ne 11. 10. 2019).

28. Vendar pa je tožnik v odgovoru na poziv organa prve stopnje, ki ga je podal 8. 11. 2019, organu predlagal, da glede višine dohodka upošteva naravo trajnih nasadov oljk, ki so bili v času sprejema ponudbe že posajeni in za katere izračun Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica o višini dohodka predvideva, da bo ob polni rodnosti dosežen višji dohodek, kot je to zahtevano. Na takšen tožnikov predlog oziroma navedbe v pritožbeni odločbi organ ni odgovoril, čeprav je tožnik ves čas postopka ugovarjal in poudarjal posebno naravo oljčnih nasadov, zato sodišče izpodbijane odločbe v zvezi s pritožbeno odločbo tudi v tem delu ne more preizkusiti.

29. Glede tožnikove izjave o izpolnjevanju pogojev po četrti alineji prvega odstavka 24. člena tega zakona pa organ v izpodbijani odločbi navaja, da jo je tožnik podal šele v postopku odobritve pravnega posla, zato je takšno uveljavljanje predkupne pravice prepozno. Tožnik takšnemu materialno pravnemu zaključku organa prve stopnje nasprotuje in zatrjuje, da bi organ moral upoštevati njegovo izjavo o izpolnjevanju statusa kmeta po tej določbi, ki jo je smel podati do izdaje upravne odločbe.

30. Sodišče ugotavlja, da med strankama ni spora o tem, da je tožnik izjavo o izpolnjevanju pogojev po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ podal po sprejemu ponudbe, kar je potrdil tudi tožnik sam, zaslišan na naroku za glavno obravnavo, in kar izhaja tudi iz upravnega spisa zadeve, po podatkih katerega je takšno izjavo podal (najprej) 29. 3. 2016 ter v nadaljnji izrecni izjavi 18. 5. 2016. 31. V zvezi z izjavo po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ obstaja ustaljena sodna praksa,10 da se, če oseba dokazuje status kmeta z izjavo, šteje, da ga izkazuje od takrat, ko takšno izjavo poda. Tožnik je, kot rečeno, izjavo nesporno podal po izteku roka za sprejem ponudbe. Izjava na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ je konstitutivna izjava in pravno učinkuje od trenutka, ko je podana, zato na njeni podlagi tožnik tudi po mnenju sodišča ne more dokazovati izpolnjevanja pogoja "drug kmet". Glede na navedeno stališče ter ob upoštevanju stališča, navedenega v točki 17 te sodbe, da mora dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, obstajati ob sprejemu ponudbe, bi torej tožnik moral izjavo na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ podati najkasneje ob sprejemu ponudbe. Pri tem sodišče dodaja, da njegova izjava ni bila prepozna, kot zmotno navaja organ prve stopnje, pač pa je zaradi svoje pravne narave (konstitutivna) učinkovala šele od dneva, ko jo je tožnik podal. Sklepno

32. Sodišče je po vsem povedanem tožbi ugodilo ter na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo 1. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe, saj je ugotovilo, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, ne more rešiti spora, ker je dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno in ker niso bila upoštevana pravila postopka. Zadevo je na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

**K II. točki izreka**

33. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).

34. Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV (tožnikov pooblaščenec je namreč zavezanec za ta davek) znaša 469,70 EUR.

35. Stroške je toženka tožniku dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

36. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Tako tudi: sodba tega sodišča I U 1519/2010 z 22. 6. 2011. 4 Primerjaj: sodbi tega sodišča I U 1587/2015 z 18. 10. 2016 in I U 1856/2016 s 5. 12. 2017. 5 Glej: sodba tega sodišča I U 1519/2010 z 22. 6. 2011. 6 Šesti odstavek 24. člena ZKZ določa, da če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja 7 Tako tudi: to sodišče v sodbi I U 791/2015 z 18. 8. 2015, točka 11. 8 Načelo materialne resnice (prvi odstavek 8. člena ZUP). 9 Erik Kerševan, Vilko Androjna, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018, stran 84-85. 10 Glej: sodbe tega sodišča I U 1519/2010 z 22. 6. 2011, I U 572/2016 s 30. 3. 2017, točka 7, I U 1426/2020 s 13. 1. 2022, točka 24.