Jedro

Če je tožnik zaradi razveljavitve sporne določbe odloka izgubil pravni interes za vztrajanje pri izpodbojni tožbi na podlagi prve alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1, pa to ne pomeni, da zoper izpodbijani del odloka ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Sodno varstvo je, kot rečeno, zagotovljeno po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, pri čemer pa bi lahko imel tožnik po razveljavitvi sporne določbe odloka pravni interes le še za tožbeni zahtevek po drugi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1, in sicer za ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne korist (ugotovitveno tožbo). Tega pa tožnik, kljub izrecnemu pozivu sodišča z dne 10. 11. 2016, ni vložil, ampak je z vlogo z dne 14. 11. 2016 izrecno spremenil pravno podlago vložene tožbe iz 5. člena ZUS-1 na 4. člen ZUS-1.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je v skladu s četrtim odstavkom 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) vložil tožbo zoper Odlok v delu, ki se nanaša na njegovo nepremičnino, parcelo številka 1036/88 k.o. ..., in predlagal njegovo odpravo.

2. S pripravljalno vlogo z dne 14. 11. 2016 pa je tožbeni zahtevek spremenil tako, da naj sodišče ugotovi, da je tožena stranka s sprejetjem Odloka v delu, ki se nanaša na tožnikovo navedeno nepremičnino, nezakonito posegala v tožnikovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, pri čemer se je izrecno skliceval na 4. člen ZUS-1 in drugi odstavek 33. člena ZUS-1. 3. Tožba ni dovoljena.

4. Kot rečeno, je tožnik je v skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZUS-1 vložil tožbo zoper Odlok v delu, ki se nanaša na njegovo nepremičnino parc. št. 1036/88 k.o. ... in predlagal njegovo odpravo.

5. Toženka je v odgovoru na tožbo pojasnila, da je edino določbo odloka, ki je posegla v tožnikove pravice, razveljavila z Odlokom o spremembah Odloka, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 63/2016 dne 7. 10. 2016, zato meni, da tožnik nima več pravnega interesa za tožbo. Sodišče je zato tožnika pozvalo, naj v odrejenem roku navede razloge, ki kljub navedeni okoliščini utemeljuje njegov pravni interes za izdajo sodbe, kot jo predlaga oziroma da ustrezno prilagodi tožbeni zahtevek za izdajo ugotovitvene sodbe, za kar mora izkazati pravni interes.

6. Na navedeni poziv je tožnik, po svojem pooblaščencu, ki je odvetnik, z vlogo z dne 14. 11. 2016 odgovoril, da spreminja tožbeni zahtevek tako, da naj sodišče ugotovi, da je navedeni odlok v delu, ki se nanaša na tožnikovo nepremičnino, nezakonito posegel v tožnikovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, pri čemer se je izrecno skliceval na 4. člen ZUS-1, ki določa, da sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, in drugi odstavek 33. člena ZUS-1, ki opredeljuje tožbene zahtevke v primeru vložitve tožbe po 4. členu ZUS-1 (zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin).

7. Vložitev tožbe na navedeni pravni podlagi pa v obravnavanem primeru ni dovoljena.

8. Že iz besedila 4. člena ZUS-1 izhaja, da je tožba na navedeni pravni podlagi dopustna samo, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

9. Navedeni pogoj v obravnavnem primeru ni izpolnjen, saj je zoper izpodbijani del Odloka je dopustna tožba po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, na katerega se je tožnik tudi pravilno skliceval v tožbi. Če je tožnik zaradi razveljavitve sporne določbe Odloka izgubil pravni interes za vztrajanje pri izpodbojni tožbi na podlagi prve alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1, pa to ne pomeni, da zoper izpodbijani del odloka ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Sodno varstvo je, kot rečeno, zagotovljeno po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, pri čemer pa bi lahko imel tožnik po razveljavitvi sporne določbe odloka pravni interes le še za tožbeni zahtevek po drugi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1, in sicer za ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne korist (ugotovitveno tožbo). Tega pa tožnik, kljub izrecnemu pozivu sodišča z dne 10. 11. 2016, ni vložil, ampak je z vlogo z dne 14. 11. 2016 izrecno spremenil pravno podlago vložene tožbe iz 5. člena ZUS-1 na 4. člen ZUS-1. Sodišče pa presoja upravni akt v mejah tožbenega predloga (prvi odstavek 40. člena ZUS-1).

10. Tudi sicer pa z aktom po drugem odstavku 33. člena ZUS-1, na katerega se sklicuje tožnik v navedeni vlogi z dne 14. 11. 2016, ne more biti poseženo v človekovo pravico ali temeljno svoboščino, ampak je lahko to storjeno samo z dejanjem. Protipravno dejanje pa ne more biti samo sprejetje akta.

11. Ker zoper izpodbijani akt glede na navedeno ni mogoče vložiti tožbe po 4. členu ZUS-1, jo je sodišče zavrglo kot nedopustno ob smiselni uporabi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, brez presoje tožbenih navedb.

12. Odločitev o stroškovnem zahtevku temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.