Jedro

Podatki o prejemanju pokojnine, lastništvu stanovanja ali stanovanjske hiše ipd. na taksno obveznost nimajo vpliva, saj je taksni zavezanec tožeča stranka (ki je pravna oseba), ne pa njen direktor.

Izrek

I. Pritožba proti sklepu z dne 14. 7. 2015 se zavrže. II. Pritožba proti sklepu z dne 26. 8. 2015 se zavrne in se ta prvostopenjski sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Tožeča stranka je 22. 5. 2015 vložila revizijo proti sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 793/2014 z dne 31. 3. 2015 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 2845/2011 z dne 10. 7. 2015. Hkrati je vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse za revizijo. V njem je navedla, da bi bil s plačilom sodne takse ogrožen njen obstoj kot pravne osebe, pa tudi preživljanje zakonitega zastopnika tožeče stranke, če bi sodišče prve stopnje plačilo sodne takse naložilo njemu kot fizični osebi.

2. Sodišče prve stopnje je predlog za oprostitev očitno spregledalo, saj je bil ta predlog vložen v poseben ovitek na koncu spisa. Zato je z nalogom z dne 27. 7. 2015 (list. št. 121 do 122) pozvalo tožečo stranko, naj plača takso za revizijo v znesku 9.165,00 EUR. To očitno postopkovno pomoto je saniralo s sklepom z dne 19. 6. 2015 tako, da je izdani plačilni nalog z dne 27. 5. 2015 po uradni dolžnosti razveljavilo (I. točka izreka) in tožečo stranko pozvalo, naj predloži izjavo o premoženjskem stanju iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 ter priloge, ki jih je treba skladno s Pravilnikom o obrazcu izjave o premoženjskem stanju priložiti k izjavi, sicer da bo sodišče njen predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 22. 5. 2015 zavrglo (II. točka izreka). Ta sklep (v posebnem ovitku, list. št. 124 do 125) je pooblaščenka tožeče stranke prejela 9. 7. 2015. Ne glede na dani 8-dnevni rok za predložitev citiranih listin pa je sodišče prve stopnje že s sklepom z dne 14. 7. 2015 predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo, češ da v danem roku zahtevanih listin ni predložila. Istega dne, torej 14. 7. 2015 je izdalo tudi nov plačilni nalog, kar je oboje pooblaščenka tožeče stranke prejela 4. 8. 2015. 3. Že 26. 8. 2015 pa je sodišče s sklepom (red. št. 43, list. št. 142 do 144) ponovno razveljavilo svoj sklep z dne 14. 7. 2015 o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, pa tudi istega dne izdani plačilni nalog (I. točka izreka). Predlog tožene stranke (pravilno tožeče stranke) za oprostitev plačila sodne takse, podrejeno pa za delno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse pa je zavrnilo (II. točka izreka).

Pritožbi tožeče stranke

4. Proti sklepu z dne 14. 7. 2015 (zap. št. 41, list. št. 127 do 128) se je pritožila pooblaščenka tožeče stranke, proti sklepu z dne 26. 8. 2015 (zap. št. 43, list. št. 142 do 144) pa tožeča stranka sama. Pooblaščenka je uveljavljala vse tri pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena ZPP, tožeča stranka (zastopana po svojem direktorju) pa pritožbenega razloga ni citirala. Pooblaščenka je predlagala, da pritožbeno sodišče „izpodbijani sklep razveljavi ter postopek glede plačila sodne takse v tem delu ustavi, podrejeno pa, da zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču“. Iz pritožbe tožeče stranke same pa smiselno izhaja, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse ugodi.

K odločitvi o pritožbi proti sklepu z dne 14. 7. 2015

5. Ta sklep (zap. št. 41) je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26. 8. 2015 (zap. št. 43) razveljavilo. To je očitno storilo na podlagi določila četrtega odstavka 34.a člena ZST-1. Ker je ta sklep razveljavljen, tožeča stranka za pritožbo proti temu sklepu nima pravnega interesa. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo proti temu sklepu na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 346. členom ZPP zavrglo.

K odločitvi o pritožbi proti sklepu z dne 26. 8. 2015

6. Ta sklep ima dve točki. Kot rečeno, ga tožeča stranka izpodbija le v II. točki, to je v tistem delu, s katerim je sodišče prve stopnje njen predlog za oprostitev plačila sodne takse, podrejeno za delno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za revizijski postopek zavrnilo. To je sodišče prve stopnje, glede na to, da pravne osebe ni mogoče v celoti oprostiti plačila sodne takse, storilo zato, kot je pojasnilo v obrazložitvi, ker tožeča stranka ni navedla, v kolikšnem obsegu bi glede na premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje vendarle zmogla vsaj delno plačati sodno takso. Podrejeni predlog za obročno plačilo oziroma za odložitev plačila sodne takse pa je zavrnilo zato, ker konkretnih trditev o svojem premoženjskem stanju tožeča stranka ni podala. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da se izjava o premoženjskem stanju (list. št. 131 do 134) nanaša ne le na tožečo stranko, ampak tudi na njenega direktorja A. A. Če temu ne bi bilo tako, iz podatkov o dohodkovnem stanju ne bi izhajalo, da zavezanec prejema pokojnino in nadomestila iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 1.160,00 EUR s pripombo „rubež“. Iz podatkov o premoženjskem stanju (B točka izjave) pa ne, da nima stanovanja ali stanovanjske hiše, v kateri živi; pa tudi ne, da ne prejema npr. rejniške nagrade, denarnih dajatev vojnim invalidom, vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja ter tako dalje. Ti podatki na taksno obveznost nimajo vpliva, saj je taksni zavezanec tožeča stranka, ne pa njen direktor. Le podatki o materialnem stanju pravne osebe se nanašajo na tožečo stranko samo, saj iz njih med drugim izhaja, da njena aktiva znaša 563.614,00 EUR in prav toliko pasiva. Ob tem drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da oblike premoženja tožeča stranka ni konkretizirala. To je storila šele v pritožbi. Navedla je, da njeno premoženje predstavljajo le neizterljive terjatve, ki jih je številčno in zneskovno konkretizirala. Teh navedb pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožeča stranka namreč ni niti utemeljila niti dokazala, da teh navedb ni mogla podati že med postopkom pred sodiščem prve stopnje.

7. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).