Jedro

V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba izdana po prejemu odločbe o inšpekcijskem ukrepu. V takšnem primeru pa je organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa, in pri odmeri višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora na obseg ugotovljenega nedovoljenega posega v prostor.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (2. točka izreka) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 1. 10. 2004, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote ... z dne 2. 12. 2003. Prvostopni upravni organ je z navedeno odločbo na podlagi petega odstavka 157. člena Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/2002) in na podlagi Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Ur. l. RS, št. 52/93 in 57/93; v nadaljevanju Uredba) odločil, da se tožniku odmeri nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora za zemljišče parc. ..., vse k.o. ..., za izkopane mineralne surovine, v znesku 380.013,00 SIT (1. točka izreka). S pravnomočno odločbo z dne 12 .4. 2002 je urbanistični inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote ..., Inšpekcijske pisarne ... ugotovil, da je tožnik kot investitor izkopal na navedenem zemljišču mineralne surovine brez ustreznega dovoljenja, da gre za nelegalen izkop in je izrekel ukrep, da mora do določenega roka sanirati izkop mineralne surovine ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške.

2. Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in razlogom za takšno odločitev ter se sklicuje na določbe petega odstavka 157. člena ZGO-1 in na določbe Uredbe.

3. Zoper izpodbijano sodbo je tožnik vložil revizijo (prej pritožbo). Navaja, da ni ne investitor posega ne lastnik zadevnega zemljišča in mu je zato nezakonito odmerjeno plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Izpodbijana odločba temelji na nezakoniti inšpekcijski odločbi. Z ženo sta ob sodelovanju Krajevne skupnosti želela samo, da bi se nevaren, divji, več kot 100 let star peskokop, ki je zaradi plazovitosti ogrožal ženino domačijo, saniral in bi se uredilo kmetijsko zemljišče. Skušal je samo pomagati pri sanaciji divjega peskokopa z navozom plodne zemlje in vzpostavitvijo kmetijskega zemljišča, sedaj pa je določen za investitorja nedovoljenega posega na tem zemljišču. Od omenjene sanacije ni imel nikakršnih prihodkov, in meni, da kolikor ga je inšpektor sam določil za investitorja, bi ga moral tudi jasno opozoriti na dejstva, na podlagi katerih ga je določil za investitorja, in na posledice, ki iz te določitve izhajajo. Nikomur ni povzročil nobene škode. Pričakuje, da bo Vrhovno sodišče ugotovilo, na podlagi katerih zakonov je lahko določen za investitorja v tej zadevi. V dopolnitvi revizije, ki jo je vložil po roku za vložitev revizije, pa je med drugim navedel, da je sanacijo kamnoloma prevzela KS ... in je investitor v tem primeru KS .... Inšpekcijska odločba ne temelji na verodostojnih podatkih o investitorju in količini izkopanega materiala.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1). V tem okviru je opravljena tudi sodna presoja revizije v obravnavani zadevi.

8. Odločitev sodišča prve stopnje in upravnih organov v tej zadevi pravilno temelji na določbah petega odstavka 157. člena ZGO-1, ki med drugim določa, da mora inšpekcijski zavezanec plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ugotovi določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni inšpektor pošlje odločbo o inšpekcijskem ukrepu.

9. Revidentovi ugovori se nanašajo na spornost samega posega v prostor in na to, da ni niti investitor posega niti lastnik navedenega zemljišča. Gre za ugovore, ki ne morejo biti predmet presoje v tem upravnem sporu, saj se nanašajo na odločitve v drugem postopku. Da gre v tem primeru za nelegalno gradnjo (izkop) je bilo namreč ugotovljeno z odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote ..., Inšpekcijske pisarne ... z dne 12.4.2002, zoper katero se tožnik ni pritožil in je postala pravnomočna. V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba izdana po prejemu odločbe o inšpekcijskem ukrepu. V takšnem primeru pa je organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa, in pri odmeri višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora na obseg ugotovljenega nedovoljenega posega v prostor. Po določbi prvega odstavka 157. člena ZGO-1 je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt. Z navedeno pravnomočno odločbo urbanističnega inšpektorja (z dne 12.4.2002) je bil kot investitor nedovoljene gradnje ugotovljen revident. Zaradi nedovoljenega posega v prostor je zato revidentu - investitorju po zakonu nastala obveznost, da mora plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora (peti odstavek 157. člena ZGO-1).

10. Ob upoštevanju navedenega je bilo po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi, glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), materialno pravo pravilno uporabljeno.

11. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.