Jedro

Določba 4. odstavka 51. člena KZ pooblašča sodišče, da sme v pogojni obsodbi poleg glavne kazni določiti še stransko kazen, za katero sme tudi izreči, da se izvrši. Iz omenjene določbe tako izhaja, da se stranska kazen izreka ob pogojni obsodbi na poseben način, ki je v tem, da se glavna in stranska kazen določata vedno skupaj in šele nato se izreče, ali se odloži izvršitev obeh kazni ali pa samo glavne kazni.

Obstoj nevarnosti, da bi obtoženec ponovil kaznivo dejanje na ozemlju Republike Slovenije, pa je za izrek oziroma določitev stranske kazni izgona tujca iz države povsem irelevanten.

Izrek

Pritožbi zagovornice obtoženega E. F. se deloma ugodi tako, da se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obtožencu na podlagi določil čl. 50 in 51 KZ izreče pogojna obsodba, v kateri se mu po 1. odstavku 249. člena KZ, ob uporabi omilitvenih določil 2. točke 42. člena KZ in 3. točke 43. člena KZ ter po členu 40 KZ določi kazen 5 (pet) mesecev zapora in stranska kazen izgon tujca iz ozemlja Republike Slovenije za dobo 3 (treh) let, ki pa ne bosta izvršeni, če obtoženec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Na podlagi člena 49/1 KZ se obtožencu ob morebitnem preklicu pogojne obsodbe všteje čas pripora od 23.4.2006 od 6,25 ure do 15.6.2006 do 12,30 ure.

V preostalem se pritožba obtoženčeve zagovornice zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijano sodbo obtoženega E. F. spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja denarja po 1. odstavku 249. člena KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je ob uporabi omilitvenih določil določilo kazen pet mesecev zapora, s preizkusno dobo dveh let. Na podlagi člena 40 KZ je obtožencu izreklo stransko kazen izgon tujca iz ozemlja Republike Slovenije za dobo treh let. V primeru preklica pogojne obsodbe se obtožencu v skladu z določilom čl. 49/1 KZ všteje čas pripora od 23.4.2006 od 6,25 ure do 15.6.2006 do 12,30 ure. Skladno z določilom 69. člena KZ in 5. odstavka 249. člena KZ so bili zaseženi bankovci odvzeti. Sodišče prve stopnje je obtožencu naložilo v plačilo znesek 21.000,00 SIT, ki predstavlja premoženjsko korist doseženo s kaznivim dejanjem ter odločilo, da je dolžan plačati stroške kazenskega postopka v višini 4.650,00 SIT ter na 70.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Zoper sodbo se je pritožila obtoženčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtožencu ne izreče stranske kazni izgona tujca iz ozemlja Republike Slovenije oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo v odločbi o izreku stranske kazni razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višja državna tožilka N. F. je v pisnem mnenju, podanem po 2. odstavku 377. člena ZKP, predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. S tem predlogom sta bila obtoženec in njegova zagovornica seznanjena.

Seja senata pritožbenega sodišča je bila opravljena v navzočnosti zagovornice obtoženega E. F., odvetnice S. K. iz Ljubljane, ter skladno z določbo 4. odstavka 378. člena ZKP kljub temu, da se je višji državni tožilec (ob izkazanem obvestilu o seji senata) ni udeležil. Pritožba je delno utemeljena.

Zmotna in tudi neutemeljena je sicer ocena zagovornice, da v obravnavani zadevi ni pogojev za izrek stranske kazni izgona tujca iz države, ker je že za storitev kaznivega dejanja izrečena pogojna obsodba ter da sodišče tudi sicer ni navedlo opravičljivih razlogov za izrek predmetne stranske kazni. Določba 4. odstavka 51. člena KZ namreč pooblašča sodišče, da sme v pogojni obsodbi poleg glavne kazni določiti še stransko kazen, za katero sme tudi izreči, da se izvrši. Iz omenjene določbe tako izhaja, da se stranska kazen izreka ob pogojni obsodbi na poseben način, ki je v tem, da se glavna in stranska kazen določata vedno skupaj in šele nato se izreče, ali se odloži izvršitev obeh kazni ali pa samo glavne kazni. Iz nekoliko "nerodnega" izreka izpodbijane sodbe glede odločbe o kazenski sankciji v povezavi z obrazložitvijo je razvidno, da se je sodišče prve stopnje odločilo, da se stranska kazen izgona tujca iz ozemlja Republike Slovenije, ki je določena v pogojni obsodbi, izvrši. Sodišče prve stopnje je obtožencu povsem utemeljeno določilo stransko kazen izgona tujca iz države v okviru pogojne obsodbe, saj je obtoženec tujec, na ozemlju Republike Slovenije pa je storil kaznivo dejanje, za katerega je predpisana relativno visoka zaporna kazen. Obstoj nevarnosti, da bi obtoženec ponovil kaznivo dejanje na ozemlju Republike Slovenje, ki ga omenja pritožnica, pa je za izrek oziroma določitev stranske kazni izgona tujca iz države povsem irelevanten. Pritrditi pa je zagovornici, da je odločitev sodišča prve stopnje, da se stranska kazen izgona tujca iz države, ki je določena v okviru pogojne obsodbe, tudi izvrši, prestroga. Dejstvo je namreč, da je od obravnavanega dejanja preteklo več kot dvanajst let, obtoženec pa pred in po obravnavanem dejanju ni bil obsojen, šlo pa je za manjšo količino denarja, na kar pravilno opozarja zagovornica. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi obtoženčeve zagovornice deloma ugodilo in izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da se stranska kazen izgona tujca iz države, ki je v okviru pogojne obsodbe le določena, ne izvrši. V kolikor pa bi obtoženec v preizkusni dobi storil novo kaznivo dejanje, lahko sodišče preklice pogojno obsodbo in izreče tako glavno kazen pet mesecev zapora, kakor tudi stransko kazen izgona tujca iz ozemlja Republike Slovenije za dobo treh let. V preostalem pa je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ob tem, da v izpodbijani sodbi in postopku tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (1. odstavek 383. člena ZKP).