Jedro

Tožnica v vabilu za glavno obravnavo, razpisano za dne 6. 5. 2015, niti s posebno vlogo ni bila pozvana, da se izjasni o tem, kdo je v tem sporu tožena stranka v smislu napotkov v razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča. Stranka, ki pred prvim narokom za glavno obravnavo ni prejela drugega kot vabilo, v katerem je bilo navedeno, da lahko na tem naroku navede dejstva in ponudi dokaze, je utemeljeno, zlasti glede na napotke pritožbenega sodišča, pričakovala, da ji bo dana možnost do izjave o tem, kdo je tožena stranka. To možnost je tožnica izkoristila sama, ko je 5. 5. 2015 posredovala svojo izjavo. Ta vloga je v sodno pisarno prispela po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo, tako da sodišče na naroku dne 6. 5. 2015 s to vlogo še ni bilo seznanjeno. Glede na to, da je tožnica vlogo z dne 5. 5. 2015 oddala priporočeno na pošto dne 5. 5. 2015, kar je dan pred obravnavo in da na sami obravnavi sodišče ni razpolagalo s to vlogo, bi ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, in ker je glavno obravnavo že zaključilo, moralo glavno obravnavo ponovno odpreti in se do navedb v vlogi z dne 5. 5. 2015 opredeliti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se razveljavita odločba (pravilno: RS) Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 4. 6. 2013 in odločba Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije št. ... z dne 18. 10. 2012 in se ji dodeli Zoisova štipendija od 1. 9. 2012 dalje. Obenem je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz razloga absolutne bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke (2. odstavka) 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče sploh ni obravnavalo vloge, ki je bila na sodišče poslana pravočasno dne 5. 5. 2015, to je pred opravljenim narokom dne 6. 5. 2015, naslovljeno kot odgovor na vlogo tožene stranke z dne 30. 3. 2015, ki jo je prejela šele 4. 5. 2015, to je dva dni pred razpisano obravnavo. V tej vlogi tožnica kot toženo stranko navaja tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predlaga, da sodišče vse vloge tožnice pošlje še drugi toženi stranki in po prejemu morebitnega odgovora, odloči o sprožitvi ustavne presoje neustavne določbe Pravilnika o Zoisovih štipendijah. Te vloge sodišče ni upoštevalo in je v sodbi z dne 6. 5. 2015 niti ne omenja. Nadalje navaja, da je ta ista kršitev določb postopka podana tudi zato, ker sodišče ni upoštevalo napotkov Višjega delovnega in socialnega sodišča v sklepu opr. št. Psp 491/2013 z dne 7. 11. 2013. Po tem sklepu bi sodišče s tožnico moralo razčistiti, zakaj je navedla kot toženo stranko Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in ali še vztraja pri tej toženi stranki. Posebej izpostavlja, da je pritožbeno sodišče v citiranem sklepu sodišče prve stopnje poučilo, da lahko stranka, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedla toženo stranko, spremeni navedbo toženca, naj kasneje do konca poravnalnega naroka oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo. Tako bi sodišče moralo pri tožnici preveriti, če še vztraja pri prvotno navedenem tožencu. Ker sodišče tega ni storilo, tožnica ni vedela, da sodišče sprejema razloge tožene stranke, da ni podana njena pasivna legitimacija v tem sporu. Kot prava neuka stranka bi vsekakor morala imeti to možnost. Ker sodišče napotkov pritožbenega sodišča ni upoštevalo, v sodbi ni razlogov o odločilnih dejstvih, zato jo je potrebno razveljaviti. Nadalje navaja, da je sodišče storilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke (2. odstavka 339. člena) ZPP, saj tožnici z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. S sodbo se je tožnica seznanila z dne 27. 5. 2015 in takrat tudi izvedela, da je bila opravljena glavna obravnava dne 6. 5. 2015, kljub temu, da je pravočasno opravičila izostanek z obravnave in utemeljeno pričakovala, da bo obravnava preklicana. Vztraja, da je preložitev obravnave predlagala utemeljeno in se ne strinja z razlogi, da ni navedla, niti izkazala, da bi zakonita zastopnica neuspešno skušala preložiti svoje razpisane naroke. Sklicuje se na svoje delo in na to, da je že v vlogi z dne 10. 9. 2014 prosila, da se ji upošteva, da ima ob sredah in petkih neodložljive službene obveznosti in je zato upravičeno pričakovala tudi preklic obravnave. Ne pristaja na argument socialnega sodišča, da je imela 29 dni pred razpisanim narokom dovolj časa za zagotovitev prisotnosti na obravnavi dne 6. 5. 2015. Meni, da v kolikor sodišče ni sprejelo opravičila zakonite zastopnice z obravnave dne 6. 5. 2015, bi moralo tožnico pisno pozvati, ali še vztraja pri prvotno navedeni toženi stranki, skladno z napotkom pritožbenega sodišča. Ne strinja se tudi, da je zakonita zastopnica tožnice prava uka stranka in da je nepomembno kaj je po poklicu. Priznava, da bi tožnico v tej zadevi lahko zastopal tudi njen oče A.A., ki je strokovnjak na tehničnem področju in prava neuka stranka. Vztraja, da dejstvo, da je eden od staršev po izobrazbi pravnik, tožnici ne sme škoditi in posledično sprejeti zaključek, da ni zmotno navedla tožene stranke zaradi očitne pomote. Meni, da je tožnica pri starosti 17,5 letih popolnoma poslovno sposobna, vendar tudi ona ni imela nobene možnosti, da bi se glede na pouk v gimnaziji, udeležila obravnave dne 6. 5. 2015. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev po določbi 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, utemeljena pa je tudi očitana kršitev določbe 362. člena ZPP.

5. Po določbi 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katere je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Sodba sodišča prve stopnje posledično ne vsebuje dejstev, pomembnih za to odločitev.

6. V obravnavani zadevi se spor o glavni stvari nanaša na vprašanje pravice do Zoisove štipendije. Bistvo spora v tej fazi postopka pa je vprašanje, kdo je tožena stranka.

7. V konkretnem primeru je tožnica po zakoniti zastopnici tožbo vložila zoper Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije kot prvostopni organ, zaradi zavrnitve dodelitve Zoisove štipendije z odločbo z dne 18. 10. 2012, v zvezi z odločbo (RS) Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 4. 6. 2013. Takšno tožbo je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. I Ps 2056/2013 z dne 23. 9. 2013 zavrglo, ker je štelo, da je tožnica vložila tožbo zoper prvostopni organ, ne pa zoper organ, ki je izdal dokončno odločbo. Citirani prvostopni sklep z dne 23. 9. 2013 je Višje delovno in socialno sodišče s sklepom opr. št. Psp 491/2013 z dne 7. 11. 2013 razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek s konkretnimi napotki za nadaljnje postopanje. Sodišču prve stopnje je naložilo, da s tožnico razčisti zakaj je kot toženo stranko navedla Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in poudarilo, da bo (le) v primeru, če bo tožnica navedla drugo toženo stranko (in ne prvostopni organ) zadevo obravnavalo vsebinsko, torej presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb z dne 4. 6. 2013 in z dne 18. 10. 2012 in utemeljenost tožbenega zahtevka in se obenem opredelilo še do navedb v tožbi, vključno glede zatrjevane protiustavnosti 2. odstavka 10. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij (l. št. 20). Pritožbeno sodišče je upoštevalo določbo 67. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1), po katerem lahko stranka, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedla toženo stranko, spremeni navedbo toženca najkasneje do konca poravnalnega naroka oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo.

8. Do tega, da bi sodišče s tožnico razčistilo navedena odločilna vprašanja, v konkretnem primeru ni prišlo, ker se tožnica obravnave dne 6. 5. 2015 ni udeležila, čeprav je bila pravilno vabljena (vabilo je prejela že 17. 4. 2015) in obravnava ni bila preklicana. Pomembno za razrešitev sporne zadeve pa je tudi dejstvo, da tožnica v vabilu za glavno obravnavo razpisano za dne 6. 5. 2015, niti s posebno vlogo, ni bila pozvana, da se izjasni o tem, kdo je v tem sporu tožena stranka oziroma da bi sodišče z njo razčistilo, zakaj je navedla toženo stranko Javni Sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije v smislu napotkov v razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča z dne 7. 11. 2013 v povezavi s 67. členom ZDSS-1. 9. Skladno z 286.a členom ZPP sodišče lahko stranke pred ali med glavno obravnavo pisno pozove, da se v določenem roku izjavijo o določenih vprašanjih, pomembnih za odločitev v zadevi. Nespoštovanje roka, ki ga določi sodišče, lahko pripelje do neupoštevanja navedb in dokazov, podanih oziroma ponujenih na prvem naroku, vendar le ob predpostavki, da je stranka na to posledico o pozivu opozorjena (5. odstavek 286.a člena v zvezi z 2. odstavkom 286. člena ZPP). V 286.a členu ZPP je izrecno določena tudi pravica strank, da brez poziva sodišča predložijo pripravljalne vloge, tudi te pa je stranka dolžna poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno in da zaradi zagotovitve pravice do izjave nasprotne stranke, ne bo potrebna preložitev naroka (4. odstavek 286.a člena ZPP).

10. Ne glede na jasne določbe ZPP, po stališču pritožbenega sodišča takšne vloge ni mogoče upoštevati le, če je bila stranka na posledice predhodno opozorjena. Toliko bolj to velja v primeru, če gre za nov postopek, v katerem je sodišče prve stopnje dolžno razčistiti konkretna vprašanja. Stranka, ki pred prvim narokom za glavno obravnavo ni prejela drugega kot vabilo, v katerem je bilo navedeno, da lahko na tem naroku navede dejstva in ponudi dokaze (286. člen ZPP), je utemeljeno, zlasti glede na napotke pritožbenega sodišča pričakovala, da ji bo dana možnost do izjave o tem, kdo je tožena stranka. To možnost je tožnica izkoristila sama, ko je (sicer šele) 5. 5. 2015 posredovala svojo izjavo.

11. Kot izhaja iz listinske dokumentacije je tožnica dne 5. 5. 2015 priporočeno po pošti oddala vlogo poimenovano „odgovor na vlogo tožene stranke z dne 30. 3. 2015, prejete dne 4. 5. 2015“. Glede na uradni zaznamek na tej vlogi, da je v sodno pisarno prispela 6. 5. 2015 ob 13.21 uri, to je po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo, končanega 11.58 uri, je edino možen zaključek, da sodišče na naroku dne 6. 5. 2015 s to vlogo še ni bilo seznanjeno.

12. Glede na to, da je tožnica vlogo z dne 5. 5. 2015 oddala priporočeno na pošto dne 5. 5. 2015, 2. odstavek 112. člena ZPP, to je (sicer) dan pred obravnavo in da na sami obravnavi sodišče ni razpolagalo s to vlogo, bi ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, in ker je glavno obravnavo že zaključilo, moralo glavno obravnavo ponovno odpreti in se do navedb v vlogi z dne 5. 5. 2015 opredeliti.

13. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljene kršitve pravdnega postopka, se opredelilo do tožničinih navedb v vlogi z dne 5. 5. 2015, in hkrati presodilo ali so izpolnjeni pogoji iz 67. člena ZDSS-1 ter procesne predpostavke določene v ZDSS-1 za vsebinsko odločanje po Zakonu o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 59/07 s spremembami, v nadaljevanju ZŠtip), Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010, v nadaljevanju: ZUPJS), Zakonu za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012, v nadaljevanju ZUJF) ter Pravilniku o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Ur. l. RS, št. 51/08 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik). V primeru, da bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje, bo v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom ZDSS-1 presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb in utemeljenost tožničinega tožbenega zahtevka.

14. Ker je bilo treba sodbo že iz drugega razloga razveljaviti, se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo, ali je utemeljen pritožbeni razlog glede nepreloženega naroka, niti do drugih vprašanj, ki so izpostavljene v pritožbi. Pritožbeno sodišče zgolj poudarja, da otrok praviloma pridobi popolno poslovno sposobnost z 18 letom, razen, če pred 18 letom sklene zakonsko zvezo, ali če postane roditelj in tako odloči sodišče. Čeprav lahko otrok določene pravne posle sklepa že s 15 letom, do pridobitve popolne poslovne sposobnosti otroka zastopajo starši. Pravdna sposobnost, to je sposobnost samostojno opravljati procesna dejanja, je vezana na poslovno sposobnost (77. člen ZPP). Starši otroka do 18 leta zastopajo tudi v vseh sodnih postopkih, vključno v socialnih sporih. Gre praviloma za pravna razmerja, ki so tako zahtevna, da otrok ni sposoben sam oblikovati mnenja glede tega, kaj je njemu v največjo korist. Zato praviloma otrokove interese uveljavljajo starši, torej oče in mati.