Jedro

V primeru, ko občina v šestih mesecih od uveljavitve občinskega prostorskega načrta ne sprejme programa opremljanja (vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka), se komunalni prispevek odmerja na podlagi podzakonskega akta ministra (11. odstavek 79. člena ZPNačrt), to je Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme ter Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, ki sta bila sprejeta na podlagi ZPNačrt.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Občine Piran, št, 429-94/2008 z dne 20. 11. 2008 se odpravi in se zadeva vrne Občini Piran v ponoven postopek.

Občina Piran je dolžna povrniti tožečima strankama stroške tega postopka v znesku 80 EUR, v roku 15 dni po prejemu te sodbe.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožečima strankama odmerila sorazmerni del stroškov za komunalno opremljenost zemljišča za predvideno novogradnjo stanovanjskega objekta v A. na parc. št. 1128/6 in 1129 k.o. B., v znesku 73.785,00 EUR, ki sta ga tožeči stranki dolžni plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja na podračun tožene stranke. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je v skladu z 80. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt) zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost, ter da se skladno z 2. odstavkom 108. člena istega zakona do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta, komunalni prispevek odmerja po tedaj veljavnih predpisih, to pa so Odlok o komunalnem prispevku (Uradne objave št. 46/2000), Sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja (Uradne objave št. 47/2000) ter indeks za obračun razlike v ceni gradbenih storitev Gospodarske zbornice Slovenije, Sekcije za gradbeništvo in IGM. V nadaljevanju pojasnjuje elemente za izračun vrednosti komunalne ureditve, pri čemer bi bili upoštevani pri izračunu površina stavbnega zemljišča in bruto površina predvidenega objekta, izraba stavbnega zemljišča, dejanska opremljenost stavbnega zemljišča, povprečni stroški komunalnega opremljanja, povprečni stroški priprave stavbnega zemljišča ter indeks podražitev gradbenih storitev. Vrednost komunalnega prispevka je za lokacijo objekta v A. izračunana iz prej navedenih elementov na dan 31. 12. 1999 in znaša 73.758,00 EUR.

Župan občine Piran je s svojo odločbo št. 429-94/2008 z dne 10. 2. 2009 pritožbo tožečih strank zoper odločbo upravnega organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnil. Tožeči stranki v tožbi navajata, da izpodbijana odločba temelji na Odloku tožene stranke o komunalnem prispevku, ki v 2. členu določa, da se komunalni prispevek zaračunava na tistih območjih, kjer je potrebna zgraditev nove komunalne opreme, rekonstrukcija ali povečevanje zmogljivosti obstoječe komunalne opreme, predvidena stanovanjska hiša tožečih strank pa stoji na območju, na katerem je komunalna oprema zgrajena že več kot 40 let. Tožnika sta pred približno 35 leti na parc. št. 1128/1, 1128/2, 1128/3 in 1128/4 iste k.o. zgradila enostanovanjsko hišo s hišno številko ... Za to gradnjo sta tožnika plačala komunalni prispevek, saj je bilo potrebno v celoti zgraditi novo komunalno opremo. Parcela št. 1128/6 na kateri sedaj mislita graditi drugo stanovanjsko hišo pa je nastala z delitvijo zgoraj navedenih parcelnih številk. Zato menita, da jima ni potrebno ponovno plačati komunalnega prispevka. V nadaljevanju izpodbijata odločbo tožene stranke tudi iz razloga neskladnosti Odloka o komunalnem prispevku tožene stranke (Uradne objave št. 46/2000) z veljavnimi predpisi, saj ta Odlok v nasprotju s Pravilnikom za izračun komunalnega prispevka, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, upošteva bruto površino objekta. Za takšno razlikovanje pa tožena stranka ni navedla nobene obrazložitve, poleg tega pa so v formuli za izračun tudi določene postavke, ki jih Odlok ministra ne pozna. Sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene in sodišču predlaga, da tožbo zavrne. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je bila komunalna oprema na zadevnem območju zgrajena že pred 40 leti in da je bil komunalni prispevek že poravnan ob gradnji prve hiše pa navaja, da to predstavlja tožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati upoštevaje 3. odstavek 20. člena ZUS-1. Gre pa tudi za novo gradnjo, zato je investitor v skladu z 80. členom Zakona o prostorskem načrtovanju zavezan za plačilo komunalnega prispevka.

V nadaljnji pripravljalni vlogi tožeči stranki prerekata navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in zaključujeta, da je bil komunalni prispevek za komunalno opremljanje spornega zemljišča poravnan ob prvotni gradnji, stroški za vzdrževanje že zgrajene in plačane komunalne opreme pa so vsebovani v ceni komunalnih storitev.

Tožba je utemeljena.

Za odločitev v obravnavani zadevi je pomembno vprašanje o utemeljenosti oziroma pravilnosti izračuna komunalnega prispevka za novogradnjo na področju že obstoječe komunalne infrastrukture. Iz vsebine izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje in odločbe izdane v pritožbenem postopku izhaja, da je bil komunalni prispevek tožečima strankama odmerjen na podlagi Odloka o komunalnem prispevku (Uradne objave št. 46/2000, v nadaljnjem besedilu občinski Odlok), Sklepa o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja (Uradne objave št. 47/2000) in indeksa za obračun razlike v ceni gradbenih storitev Gradbene zbornice Slovenije, Sekcije za gradbeništvo in IGM. Že Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljnjem besedilu ZUreP-1) je v prehodni določbi 2. odstavka 179. člena določil, da se ne glede na določbo 5. točke prejšnjega odstavka, v katerem je določeno prenehanje veljavnosti Zakona o stavbnih zemljiščih, do uveljavitve predpisa iz 2. odstavka 146. člena ZUureP-1, to je predpisa o določitvi meril za odmero komunalnega prispevka, ta odmerja po dotlej veljavnih predpisih. To pomeni, da je ZUreP-1 v predhodnem obdobju dopustil uporabo dotlej veljavnih predpisov, torej tudi podzakonskih aktov, sprejetih na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih, vendar le do sprejema na podlagi ZUreP-1 sprejetega predpisa, ki je bil sprejet v letu 2004 (Uradni list RS, št. 117/04) in je začel veljati 20. 7. 2007 (17. člen). To pomeni, da je s tem dnem odpadla pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka po prejšnjih predpisih, to je občinski Odlok o komunalnem prispevku iz leta 2000, ob upoštevanju katerega je bila izdana izpodbijana odločba.

V zadevi ni sporno, da sta tožeči stranki vložili zahtevo za odmero komunalnega prispevka že v času veljavnosti ZPNačrt, ki kot pogoj za odmero komunalnega prispevka določa sprejem občinskega prostorskega načrta, na podlagi katerega lahko občina sprejme program opremljanja (11.odstavek 79. člena v zvezi z 2. odstavkom 74. člena ZPNačrt). V primeru, ko pa občina v šestih mesecih od uveljavitve občinskega prostorskega načrta ne sprejme programa opremljanja (vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka), se komunalni prispevek odmerja na podlagi podzakonskega akta ministra (11. odstavek 79. člena ZPNačrt), to je Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 95/2007) ter Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007), ki sta bila sprejeta na podlagi ZPNačrt, v veljavo pa sta stopila dne 20. 10. 2007. Upoštevaje ustaljeno sodno prakso (sodba Upravnega sodišča RS U 207/2008 z dne 29. 1. 2009, U 298/2008 z dne 6. 10. 2010) se določba 2. odstavka 108. člena ZPNačrt, da se do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta komunalni prispevek odmerja po do tedaj veljavnih predpisih razume tako, da je začetek uporabe te določbe vezan na uveljavitev občinskega prostorskega načrta in na predpise, ki so do tedaj veljali, zato Odloka o komunalnem prispevku tožene stranke iz leta 2000 ni mogoče uporabiti. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pri odmeri komunalnega prispevka uporabila predpis, ki v času odločanja upravnega organa prve stopnje ni več veljal. Upoštevaje navedeno so ostali tožbeni ugovori tožeče stranke nepomembni in se sodišče do njih ni posebej opredelilo.

Sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je odločba tožene stranke nezakonita, zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo po 4. točki 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.