Jedro

V zadevi ni sporno, da tožeča stranka na stanovanju v A. nima prijavljenega stalnega prebivališča, zato ugovori, ki se nanašajo na njeno dejansko prebivanje v spornem objektu za odločitev v zadevi niso upoštevni, odločitev tožene stranke pa je pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je dne 30. 1. 2015 vložila tožeča stranka (točka 1 izreka). Ugotovila je, da je tožeča stranka neupravičeno prejela brezplačno pravno pomoč, ki ji je bila odobrena z odločbo naslovnega sodišča opr. št. Bpp 53/2015 z dne 21. 5. 2015 (točka 2 izreka). Tožeči stranki je naložila, da v roku 15 dni vrne neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, in sicer nagrado in stroške odvetnice v višini 385,54 EUR, v primeru z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka do plačila (točka 3 izreka). Nadalje je odločila, da je vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči prihodek proračuna Republike Slovenije (točka 4 izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je v ponovljenem postopku, zaradi ugotovitve dejstva, ali tožeča stranka biva na naslovu A., izvedla dokazni postopek in ugotovila, da ni dokazano, da tožeča stranka dejansko prebiva v stavbi na naslovu A. Iz obvestila Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. N 73/2013 z dne 11. 3. 2014 na katerega se sklicuje tožeča stranka sicer izhaja, da naj bi sodni izvedenec opravil pregled nasprotnega udeleženca (tožeče stranke) na naslovu njenega prebivališča na A., pri čemer je kot naslov stranke v postopku naveden naslov B., toženi stranki pa ni znano, ali se je ogled tudi dejansko opravil na tem naslovu, kar bi dokazovalo, da prosilec na tem naslovu biva. Iz vprašalnika Geodetske uprave, ki ga je predložila in izpolnila tožeča stranka dne 20. 2. 2015 pa izhaja, da stavba na A. ni dokončana in ni v rabi. V zvezi z listninskim dokazom z dne 31. 3. 2015, ki se nanaša na vročitev pisanj tožeči stranki, pa izpostavlja navedbe tožeče stranke, v pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 625/2014 z dne 20. 4. 2015, v kateri tožeča stranka negira zaključek sodišča, da je bila obveščena o pošiljki s tem, ko naj bi ji zasebni detektiv pošiljko pustil v nabiralniku na naslovu A. in izrecno navaja, da na tem naslovu ne živi. Glede na navedene dokaze je tožeča stranka zaključila, da ni dokazano, da bi tožeča stranka prebivala v stavbi na naslovu A., zato je solastninski delež na tej nepremičnini, upoštevala kot premoženje. Vrednost solastninskega deleža tožeče stranke na navedeni nepremičnini je oprla na podatke Geodetske uprave RS, saj tožeča stranka kljub izrecnemu pozivu z dne 12. 8. 2015, ni podala konkretnih navedb o drugi nižji vrednosti solastniškega deleža. Ker tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev iz 13. člena ZBPP, saj njeno premoženje presega višino 13.780,00 EUR je predlog tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) zavrnila.

3. Glede na to, da je tožeča stranka prejela neupravičeno brezplačno pravno pomoč v višini 385,54 EUR, to je stroške odvetnice odmerjene s sklepom 15. 10. 2015, jih je dolžna v skladu s 43. členom ZBPP vrniti.

4. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi navaja razloge, iz katerih naj bi izhajalo, da na naslovu A. dejansko živi. Vztraja pri tem, da živi na tem naslovu. V zvezi s podatki Geodetske uprave navaja, da stanovanje na A. res še ni dokončano, zato ne more navesti velikosti uporabne površine, saj ga ne zna izmeriti. Če stanovanje še ni dokončano, pa še ne pomeni, da v njem ne more živeti, saj je to edina lastnina, ki jo še ima. Naslov stalnega bivališča ima prijavljen v ..., zato ker se bo morala vsak hip izseliti iz ..., saj bo stanovanje na A. na dražbi prodano zaradi številnih vsiljenih izvršilnih postopkov. Nadalje navaja, da je psihiatrični bolnik na prisilnem psihiatričnem zdravljenju, kar dodatno kaže na to, da brez strokovne pravne pomoči ne more uresničevati svoje pravice do sodnega varstva in braniti ostanek svojega premoženja, pred številnimi tožniki. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje (prvi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

8. Po določbah prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja, pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prvega odstavka 14. člena ZBPP se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Na podlagi določbe 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSvarPre) se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravice iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, oziroma upoštevaje določbe petega odstavka 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) presega ali dosega višino 13.780,00 EUR, pri čemer znaša osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 8. 2015 dalje 270,82 EUR (8. člen ZSVarPre).

9. Upoštevaje prvi odstavek 27. člena ZSVarPre se pri ugotavljanju premoženja upošteva zakon, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, to pa je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), ki v 18. členu določa, da se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. Glede na to, da v zadevi ni sporno, da tožeča stranka na stanovanju v A. nima prijavljenega stalnega prebivališča, ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na njeno dejansko prebivanje v spornem objektu za odločitev v zadevi niso upoštevni, odločitev tožene stranke pa je pravilna. V zadevi ni nobenega dvoma, da tožeča stranka ne izpodbija ugotovljene vrednosti sporne nepremičnine, tožeča stranka pa tudi ni predložila nobenih dokazov, da si s to nepremičnino preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati (četrti odstavek 27. člena ZSVarPre).

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožeče stranke skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo, kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.