Jedro

Ni pomembno le, da dolžnik predloži vse priloge oziroma listine, ki so navedene v zakonu. Če upnik uveljavlja zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, sodišče preveri tudi to, kar sicer preverja v vsakem civilnem postopku. To je še posebej pomembno, ker se v tem postopku ne oblikuje upniški odbor, ne postavi se upravitelja, ki tudi ne preizkuša terjatev, saj se te ne prijavljajo, temveč jih navede dolžnik sam v posodobljenem seznamu terjatev, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava.

Ko sodišče v insolvenčnem postopku, ki je posebna oblika nepravdnega postopka, presoja morebitno zlorabo postopka, je pomembno, ali želi dolžnik izglasovanje poenostavljene prisilne poravnave zagotoviti z upoštevanjem glasovalnih pravic, ki pripadajo upniku zastarane terjatve, s čimer se poseže v (ustavne) pravice drugih upnikov, udeležencev tega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (I.) da se zavrne zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in (II.) da upnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da izpodbijani sklep v večini spregleda navedbe dolžnika in podaja zaključke z napačno uporabo materialnega prava. Ugovor upnice je bil podan prepozno, o čemer se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Dolžnik je vse terjatve prikazal v skladu s 4. točko 221.d člena ZFPPIPP, prav tako je ravnal v skladu z določbami ZFPPIPP. Že v prvi vlogi je dolžnik navedel, da je terjatev do upnika A. Ltd. zajeta med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi do dobaviteljev, česar upnica ni prerekala, čemur sodišče sicer sledi, a terjatev šteje kot naturalno. Na zastaranje se sme sodišče ozirati le v primeru, da se dolžnik nanj sklicuje, kar pa se ne in je terjatev uvrstil tudi v posodobljeni seznam ugotovljenih terjatev in je s tem terjatev pripoznal, zaradi česar se je zastaranje pretrgalo. Dolžnik je terjatev vseskozi pripoznaval in jo tudi vodil v poslovnih knjigah in od nje obračunaval obresti. Temelj seznama terjatev je v računovodskih izkazih, ti pa temeljijo na verodostojnih knjigovodskih listinah. Nobenih dogodkov ni ustvaril za potrebe tega postopka. Prav tako se je sodišče prve stopnje sklicevalo na dolžnikovo lastništvo 9 stanovanj in 2 poslovnih prostorov, pri čemer pa ni upoštevalo, da je dolžnik domnevo iz 11. člena SPZ izpodbijal in predložil dokazila, o čemer se sodišče sploh ni opredelilo. Zemljiškoknjižno stanje ni usklajeno z dejanskim, dolžnik pa je v poročilu o finančnem položaju in poslovanju navedel pravilne podatke. Problem nepremičnine izvira še iz časa družbene lastnine. Ob kršitvah iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je sodišče kršilo tudi določila o presoji dokazov in dokazne ocene. Sodišče prve stopnje je tudi spregledalo bistvo poenostavljene prisilne poravnave, upniki pa tudi ne bodo oškodovani.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Stališče sodišča prve stopnje, da je sodišče dolžno paziti tudi na zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave, je pravilno. O tem obstaja tudi obsežna sodna praksa (npr. sklep VSRS III Ips 36/2021 z dne 25.1.2022 ter sklepi VSL Cst 307/2021 z dne 17.8.2021, Cst 425/2020 z dne 14.10.2020 in Cst 4/2017 z dne 24.1.2017). Ni torej pomembno le, da dolžnik predloži vse priloge oziroma listine, ki so navedene v zakonu. Če upnik uveljavlja zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, sodišče preveri tudi to, kar sicer preverja v vsakem civilnem postopku. To je še posebej pomembno, ker se v tem postopku ne oblikuje upniški odbor, ne postavi se upravitelja, ki tudi ne preizkuša terjatev, saj se te ne prijavljajo, temveč jih navede dolžnik sam v posodobljenem seznamu terjatev, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava.

5. V obravnavani zadevi sodišče obravnava predlog za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Glede na to tudi ne more biti prepozen ugovor upnice, vložen 7.8.2023 (izpodbijani sklep je bil izdan 19.12.2023). Zaradi te vloge upnice je postopek pač postal kontradiktoren že pred vložitvijo pritožbe zoper morebiten sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave. Da lahko upnik zlorabo uveljavlja šele v pritožbi zoper sklep, izhaja tudi npr. iz sklepa VSL Cst 125/2022 z dne 4.5.2022. Sodišče prve stopnje je tako pravilno pri odločitvi upoštevalo vse navedbe upnice, podane do izdaje izpodbijanega sklepa.

6. Pravilno je sicer stališče, da se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje, kot to določa tretji odstavek 335. člena Obligacijskega zakonika – OZ. Vendar pa se to določilo nanaša le na spore oziroma pravde o določeni terjatvi, ki tečejo med upnikom in dolžnikom o tej terjatvi. Ko pa v insolvenčnem postopku, ki je posebna oblika nepravdnega postopka, presoja morebitno zlorabo postopka, pa je pomembno, ali želi dolžnik izglasovanje poenostavljene prisilne poravnave zagotoviti z upoštevanjem glasovalnih pravic, ki pripadajo upniku zastarane terjatve, s čimer se poseže v (ustavne) pravice drugih upnikov, udeležencev tega postopka. Zato se seveda mora izreči tudi o tem dejstvu.

7. Sodišče prve stopnje je upoštevalo trditve dolžnika v zvezi z zastaranjem terjatve A. Ltd., kar izhaja že iz povzetka navedb, in jih torej ni prezrlo. Odgovorilo je le na tiste, ki so pomembne za odločitev. Dolžnik ne izpodbija ugotovitve, da so terjatve tega upnika nastale med 31.12.2005 in 30.5.2008, terjatev tega upnika pa predstavlja 84,37 % vseh terjatev. Terjatve iz gospodarskih pogodb (dolžnik ne navaja, da naj ne bi šlo za tako terjatev) v skladu s 349. členom OZ zastarajo v treh letih, ta rok pa je tudi za najkasnejše terjatve potekel že v letu 2011, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (torej 12 let pred vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil vložen 17.7.2023).

8. Dolžnik trdi, da naj bi terjatve tega upnika pripoznal v računovodskih izkazih, kar pa po 364. členu OZ ne zadostuje za pretrganje zastaranja, po katerem bi zastaranje začelo znova teči. Prav tako za potrebe presoje zlorabe instituta poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče upoštevati dejstva, da naj bi dolžnik že 12 let in več zastarano terjatev pripoznal z uvrstitvijo te terjatve v seznam terjatev. Še posebej to velja glede na to, da ta zastarana terjatev predstavlja 84,37 % vseh terjatev. Prav tako je sicer res, da navedbe o povezanosti tega upnika z dolžnikom segajo globoko v čas pred začetkom obravnavane poenostavljene prisilne poravnave, vendar gre za podatke, ki so relevantni za čas nastanka terjatev in njihove zapadlosti, zato so kljub temu ti upoštevni.

9. Ob tem višje sodišče razloge sodišča prve stopnje sprejema kot pravilne (8. do 11. točka obrazložitve), dolžnik pa jih ni uspel izpodbiti. V tem delu je sodišče prve stopnje upoštevalo vse relevantne trditve dolžnika in nanje odgovorilo, pravilno pa je upoštevalo tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in Zakon o pravdnem postopku – ZPP, zato niso podane kršitve, na katere se sklicuje pritožnik.

10. Ostali razlogi sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na lastništvo nepremičnin, zato niso bili bistveni za odločitev sodišča prve stopnje, kar je izrecno navedeno tudi v prvem stavku 12. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ker je izkazan poskus zlorabe instituta poenostavljene prisilne poravnave že z uvrstitvijo zastarane terjatve v posodobljeni seznam terjatev, pri čemer ta terjatev predstavlja 84,37 % vseh v seznamu navedenih terjatev, s čimer bi bila izigrana upničina ustavna pravica do zasebne lastnine, se ostali, sicer podani razlogi sodišča prve stopnje, izkažejo za nerelevantne za odločitev in se višje sodišče do njih nadalje ne bo opredeljevalo. Na tem mestu le še poudarja pravilno stališče sodišča prve stopnje (iz 11. točke obrazložitve), da pri ugotavljanju potrebne večine za izglasovanje poenostavljene prisilne poravnave terjatve upnika A. Ltd. niti ne bi bilo mogoče upoštevati.

11. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.