Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka imela na 31. 12. 2015 363.264,00 EUR sredstev, od tega je bilo 92.349,00 EUR kratkoročnih sredstev, med katerimi so denarna sredstva znašala 58.369,00 EUR. V letu 2015 je imela za 364.108,00 EUR čistega prihodka od prodaje, pozitivni čisti poslovni izid 5.340,00 EUR in bilančni dobiček v višini 242.785,00 EUR (in ne 7.309,00 EUR, kot je tožeča stranka navedla v izjavi o premoženjskem stanju). Taki podatki o pritožnikovem premoženjskem stanju pa nedvomno potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da s plačilom 3.181,00 EUR ne bo ogroženo poslovanje pravne osebe.

Pravna oseba posluje, ima prihodke, ima pa tudi stroške, eden od teh stroškov je tudi plačilo sodne takse, ki se je pravna oseba ne more izogniti. Tega stroška je lahko oproščena le, če bi njegovo plačilo ogrozilo poslovanje pritožnika. Temu v tem postopku ni tako.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in (II.) tožeči stranki odložilo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje za obdobje šestih mesecev od izdaje tega sklepa.

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

5. Pravna oseba je v postopku lahko delno oproščena plačila sodne takse, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

6. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik v pritožbi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o njegovem premoženjskem stanju niti ne izpodbija. Že zato se izkaže izpodbijani sklep za pravilen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka imela na 31. 12. 2015 363.264,00 EUR sredstev, od tega je bilo 92.349,00 EUR kratkoročnih sredstev, med katerimi so denarna sredstva znašala 58.369,00 EUR. V letu 2015 je imela za 364.108,00 EUR čistega prihodka od prodaje, pozitivni čisti poslovni izid 5.340,00 EUR in bilančni dobiček v višini 242.785,00 EUR (in ne 7.309,00 EUR, kot je tožeča stranka navedla v izjavi o premoženjskem stanju). Taki podatki o pritožnikovem premoženjskem stanju pa nedvomno potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da s plačilom 3.181,00 EUR ne bo ogroženo poslovanje pravne osebe. Pravna oseba posluje, ima prihodke, ima pa tudi stroške, eden od teh stroškov je tudi plačilo sodne takse, ki se je pravna oseba ne more izogniti. Tega stroška je lahko oproščena le, če bi njegovo plačilo ogrozilo poslovanje pritožnika. Temu v tem postopku ni tako.

7. Višje sodišče zato v nadaljevanju niti ne bo odgovarjalo na pritožbene navedbe, ki so vse po vrsti nanašajo na razpravljanje o tem, katere podatke pritožnik ni priložil, pa bi jih po stališču prve stopnje moral priložiti.

8. Višje sodišče je na dan odločitve ponovno preverilo stanje pritožnikovega transakcijskega računa v eRTR in ugotovilo, da sedaj njegov transakcijski račun ni več blokiran. Tudi zato odpade razlog, ki je bil bistven v tem postopku in ki ga tudi pritožnik ponavlja v pritožbi, to je blokada računa.

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).