Jedro

Kaznivo dejanje, za katerega je bil tožnik pravnomočno obsojen, pomeni naklepno kaznivo dejanje. S tem pa so podane okoliščine, ki pomenijo, da tožnik ni zanesljiv v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 16. člena ZOro-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se tožniku odvzame naslednje orožje in orožna listina: - RP z risano cevjo, znamke Mauser, kalibra 7,9 mm, tov. št. LA0004 - kat. C1; - polavtomatska pištola, znamke STAR, kalibra 9 mm Luger, tov. št. 232253 – kat. B1; - dovoljenje za posest, št. ..., izdano pri UE Laško dne 31. 5. 2002 (1. točka izreka). V 2. točki je prvostopni organ odločil, da se tožniku vrne naslednje orožje in orožna listina: - puška neznane znamke, neznanega kalibra, tov. št. 123 – kat. D5; - priglasitveni list, št. ..., izdan pri UE Laško dne 31. 5. 2002. V 3. točki je odločil, da se tožnika poziva, da v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe sam najde kupca za odvzeto orožje, po preteku roka pa bo neposredno orožje izročeno trgovcu, ki je pooblaščen za promet z orožjem, da ga proda. V 4. točki je odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve, v 5. točki, da v postopku izdaje odločbe ni bilo posebnih stroškov.

Iz obrazložitve izhaja, da je Policijska postaja Sevnica zoper tožnika podala kazensko ovadbo zaradi suma, da je storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zoper tožnika je bil na Okrajno sodišče v Sevnici vložen obtožni predlog. Okrajno sodišče je pod opr. št. I K 26558/2010 z dne 23. 12. 2011 izdalo obsodilno sodbo s pogojno obsodbo zaradi prej omenjenega kaznivega dejanja. Sodba je postala pravnomočna dne 22. 12. 2011. Prvostopni organ v nadaljevanju povzema kaznivo dejanje in dejanske okoliščine za izdajo obsodilne sodbe. Dne 6. 6. 2012 je prvostopni organ tožnika zaslišal, med drugim je tožnik povedal, da ni nikoli zlorabil orožja, ne kot član lovske družine ne v času, ko je imel službeno orožje. Nesoglasja med njim in g. A. so se pričela v letu 1990, ko sta skupaj delala v B. v Zidanem mostu. Posamezne dogodke in nesoglasja je v nadaljevanju tožnik tudi pojasnjeval. Povedal je tudi, da ni postavil križa z imeni, kar je predmet kazenskega postopka, pločevinka z barvo mu je bila podtaknjena. Povedal je tudi, da ni z orožjem nikoli grozil. Orožje je imel ustrezno varovano, shranjeno v železnem sefu, zato bi želel, da se mu vrne. Prvostopni organ se je v svoji odločbi skliceval na prvi odstavek 58. člena, na 3. točko drugega odstavka 14. člena in 16. člena ZOro-1. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je prvostopni organ presodil, da skladno z določilom 16. člena ZOro-1 tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1, to je pogoja zanesljivosti. Zato je na podlagi prvega odstavka 58. člena ZOro-1 odločil, da se tožniku v izreku navedeno orožje odvzame.

Drugostopni organ je z odločbo, št. 216-85/2012/2 (1324-10) z dne 23. 10. 2012 pritožbo tožnika zoper odločitev prvostopnega organa zavrnil. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da se zoper njega vršijo lažne ovadbe in podtikanja. Navaja, da zoper prvostopno odločitev Okrajnega sodišča v Sevnici, s katero je bil spoznan kaznivega dejanja, pritožbe ni vložil, ker je bil v tem času hospitaliziran. V tožbi med drugim navaja, da je zadevo okoli spornega križa razkrila svojim sodelavkam v službi žena g. A., sporni križ ni bil postavljen na dan, kot ga je navedel prijavitelj. Križ je prijavitelj hranil dokler se ni nabavila ustrezna mu podtaknjena generična barva. Ker bi želel razjasniti predmet naložene mu krivde, predlaga, naj ga sodišče zasliši. Smiselno predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje pravilna in zakonita. V obravnavani zadevi gre za odvzem orožja in orožne listine. Pravna podlaga za izrečeni ukrep je v določbi prvega odstavka 58. člena ZOro-1, po katerem pristojni organ odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, gospodarski družbi in podjetniku pa, če ne izpolnjuje več pogojev iz 21. člena tega zakona (prvi odstavek 58. člena citiranega zakona). Tretja točka prvega odstavka 14. člena določa, da se posamezniku izda orožna listina za orožje kategorije B in C ter za orožje iz 1. do 5. točke kategorije D v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz orožne listine in ob upoštevanju pogojev iz tega člena. Med drugim zakon v drugem odstavku določa, da pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če so izpolnjeni pogoji, med drugim, da je zanesljiv (3. točka drugega odstavka 14. člena ZOro-1). Posameznik pa je v skladu s 16. členom zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja. V nobenem primeru posameznik ni zanesljiv, če je med drugim pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posredovanje ali rokovanje z orožjem, ali je od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil (prvega alineja drugega odstavka 16. člena ZOro-1).

Prvostopni organ je svojo odločitev oprl na dejstvo, da je bil tožnik pravnomočno obsojen s sodbo Okrajnega sodišča Krško, opr. št. I K 26588/2010 z dne 23. 12. 2011, ki je postala pravnomočna dne 22. 12. 2011, za kaznivo dejanje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Prvi odstavek 135. člena KZ-1 (grožnja) določa, da kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo to dejanje storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporno kaznijo do šestih mesecev zapora. Tudi po presoji sodišča kaznivo dejanje, za katerega je bil tožnik pravnomočno obsojen, pomeni naklepno kaznivo dejanje. S tem pa so podane okoliščine, ki pomenijo, da tožnik ni zanesljiv v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 16. člena ZOro-1. Tožnik v tožbi niti v pripravljalni vlogi z dne 25. 2. 2012 ne navaja pravnih in dejanskih okoliščin, ki bi se nanašale na odločitev organa prve stopnje. Navaja razloge za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper odločitev prvostopnega sodišča v kazenski zadevi ter o sporu in ravnanju g. A. Ker je sodišče presodilo, da je odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.