Jedro

Ker toženka ni obrazloženo nasprotovala navedbam tožnice o količini naročenega in dobavljenega blaga, je skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP prvostopenjsko sodišče štelo trditve o količini blaga za priznane.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 191524/2013 z dne 12. 6. 2013 obdržalo veljavi tako, da je toženka dolžna v 8 dneh plačati tožnici 68,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 3. 2013 dalje, 553,54 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2013 dalje, 947,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2013 ter izvršilne stroške v višini 36,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne dalje (I. točka izreka). Toženki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožnice v višini 291,63 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se pritožba zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je zahtevala plačilo treh računov za opravljene dobave blaga v skupni višini 1.568,93 EUR. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti (tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR – prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Pravdni stranki sta bili s pravnim poukom v izpodbijani odločbi opozorjeni, da se ta v tovrstnih sporih lahko izpodbija samo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja – ugotovljeno dejansko stanje je neizpodbojna podlaga pritožbene odločitve.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da: 1. je bila med strankama sklenjena kupoprodajna pogodba, po kateri je tožnica toženki trikrat dobavila v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe specificirane količine blaga ter ji za posamezne dobave izstavila tri račune, ki jih toženka ni zavrnila, 2. da je toženka s strani tožnice dobavljeno blago vgradila v svoje produkte in 3. da toženka računov ni poravnala.

7. Neresnične so pritožbene navedbe, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo navedb toženke, da tožnica ni predložila naročilnic, iz katerih bi izhajalo, da je toženka blago v vtoževanih količinah res naročila. Sodišče je namreč v zvezi s tem pojasnilo, da toženka v ugovoru ni zanikala poslovnega sodelovanja s tožnico oziroma da bi toženka morala konkretizirano nasprotovati količini dobavljenega blaga in postaviti trditve o tem koliko blaga premalo ali preveč od naročene količine naj bi tožnica dobavila. Ker toženka ni obrazloženo nasprotovala navedbam tožnice o količini naročenega in dobavljenega blaga, je skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP prvostopenjsko sodišče štelo trditve o količini blaga za priznane.

8. Toženka s pritožbenimi očitki, da ni izkazano, da je toženka dejansko prejela blago, katerega plačilo vtožuje tožnica, posega v ugotovljeno dejansko stanje, ki v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zato sta neutemeljena tudi pavšalna očitka kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe 7. člena ZPP, češ da ima izpodbijana sodba zaradi ugotovitve, da je toženka prejela blago, katerega plačilo vtožuje tožnica, takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se v tem delu ne more preizkusiti oziroma temelji na pavšalnih navedbah tožnice. Tožnica je namreč podala ustrezne trditve, in sicer je zatrjevala, da je toženka pri tožnici naročila blago,(1) ki ga je tudi prevzela in podpisala odpremne naloge, tožnica pa ji je za prevzeto blago (ki ga je toženka vgradila takoj po prevzemu(2) izstavila vtoževane račune. O resničnosti teh trditev pa se je prvostopenjsko sodišče prepričalo na podlagi odpremnih nalogov in neprerekane trditve tožnice, da je toženka blago vgradila. Z očitkom, da je sodišče "nepravilno zaključilo, da je toženka dobavljeno blago v celoti vgradila v svoje izdelke" toženka nedopustno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Prav tako pritožnica s trditvijo, da je prvostopenjsko sodišče "bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem toženke, temveč se je o izročitvi blaga prepričala zgolj na podlagi listinskih dokazov, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, oziroma v resnici izpodbija dokazno oceno – nedopustno izpodbija v prvostopnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, tj. daje bilo blago, ki je predmet vtoževanih računov, toženki dejansko izročeno. Zato se pritožbeno sodišče do teh navedb pritožnice ni vsebinsko opredeljevalo. Kljub temu velja dodati, da prvostopenjsko sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem pravdnih strank, ker toženka niti ni navedla o katerih dejstvih naj bi se priča zaslišala in glede neprejema blaga ni postavila ustreznih trditev – ni pojasnila koliko blaga premalo je bilo dobavljenega.

9. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi so tako nedopustni. Ker pritožbeno sodišče ni našlo niti kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške. Odgovor na pritožbo, ki ga je podala tožnica pa ni v ničemer doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča in stroškovno ni bil potreben, zato mora tožnica sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo (165. člen v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).

Op. št. (1): ki ga je tožnica tudi specificirala v prvi pripravljalni vlogi (glej list. št. 62-65).

Op. št. (2): glej pritožbo z dne 19. 9. 2013 zoper sklep VL 96520/2013, s katerim je bil sklep o izvršbi razveljavljen v delu, v katerem je dovoljena izvršba.