Up-35/98

26.2.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe S. H. iz L., ki jo zastopa N. K. K., odvetnica v L. na seji senata dne 26. februarja 1998

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba S. H. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1057/97, III Cp 1058/97 in III Cp 1059/97 z dne 6.1.1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In 194/92, In 122/96 ter In 43/97 z dne 27.10.1997 se sprejme v obravnavo.

2.Izvršitev sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1057/97, III Cp 1058/97 in III Cp 1059/97 z dne 6.1.1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In 194/92, In 122/96 ter In 43/97 z dne 27.10.1997 se do končne odločitve zadrži.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica izpodbija v izreku navedeni sklep, s katerim je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo njeno pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča o domiku nepremičnine, ki je bila predmet javne dražbe v izvršilnem postopku zaradi izterjave denarne terjatve upnikov. Navaja, da naj ne bi bili izpolnjeni vsi pogoji za opravo dražbe, ker ni bil vnaprej določen rok za položitev kupnine po 159. členu Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78, 6/82, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90 ter Uradni list RS, št. 1/94 - odl US - v nadaljevanju: ZIP) in ker sodišče ni upoštevalo predloga za preklic dražbe zaradi vložitve tožbe na nedopustnost izvršbe. Pritožnica zatrjuje tudi nepravilno vročitev sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine upnikom in druge podobne nepravilnosti. Po mnenju pritožnice je sodišče kršilo tudi načelo dispozitivnosti, ker je s postopkom nadaljevalo kljub temu, da so upniki umaknili svoje predloge za izvršbo pred pravnomočnostjo sklepa o domiku. Meni, da so ji bile z izpodbijanim sklepom kršene pravice enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, uresničevanja in omejevanja pravic iz drugega in tretjega odstavka15. člena Ustave ter lastninska pravica iz 33., 67 in 69. člena Ustave. Kršena pa naj bi bila tudi določba 87. člena Ustave (zakonska pristojnost državnega zbora). Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter zadržanje njegove izvršitve.

2.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ustavno pritožbo v obravnavo. O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile pritožnici kršene ustavno varovane pravice. V nadaljnjem postopku bo potrebno predvsem ugotoviti, ali je sodišče v obravnavanem primeru kršilo dispozitivnost strank s tem, ko ni odločilo o umiku predlogov za izvršbo in o predlogih za ustavitev postopka, vloženih po opravljeni javni dražbi in ali bi taka kršitev pomenila poseg v človekove pravice, zagotovljene v 22. členu Ustave.

3.Ustavno sodišče je na podlagi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) zadržalo izvršitev v drugi točki izreka navedenih odločb.

Okrajno sodišče je v zadevi že izdalo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, zoper katerega se je pritožnica pritožila.

Nadaljevanje postopka, ob morebitni zavrnitvi njene pritožbe, bi privedlo do vpisa kupca v zemljiško knjigo. Zato je pritožnica izkazala nastanek težko popravljivih škodljivih posledic v primeru, da bi v tem postopku uspela.

4.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prvega odstavka 54. člena in 58. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata mag. Janez Snoj

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi S. H. iz L., ki jo zastopa N. K. K., odvetnica v L. na seji dne 2. aprila 1998

o d l o č i l o :

Ustavna pritožba S. H. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1057/97, III Cp 1058/97 in III Cp 1059/97 z dne 6.1.1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In 194/92, In 122/96 ter In 43/97 z dne 27.10.1997 se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.Pritožnica izpodbija v izreku navedeni sklep, s katerim je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo njeno pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča o domiku nepremičnine, ki je bila predmet javne dražbe v izvršilnem postopku zaradi izterjave denarne terjatve upnikov. Navaja, da naj ne bi bili izpolnjeni vsi pogoji za opravo dražbe, ker ni bil vnaprej določen rok za položitev kupnine po 159. členu Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78, 6/82, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90 ter Uradni list RS, št. 1/94 - odl. US; v nadaljevanju: ZIP) in ker sodišče ni upoštevalo predloga za preklic dražbe zaradi vložitve tožbe na nedopustnost izvršbe. Pritožnica zatrjuje tudi nepravilno vročitev sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine upnikom in druge podobne nepravilnosti. Po mnenju pritožnice je sodišče kršilo tudi načelo dispozitivnosti, ker je s postopkom nadaljevalo kljub temu, da so upniki umaknili svoje predloge za izvršbo pred pravnomočnostjo sklepa o domiku. Meni, da so ji bile z izpodbijanim sklepom kršene pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, do uresničevanja in omejevanja pravic iz drugega in tretjega odstavka15. člena Ustave ter lastninska pravica iz 33., 67 in 69. člena Ustave. Kršena pa naj bi bila tudi določba 87. člena Ustave (zakonska pristojnost Državnega zbora). Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter zadržanje njegove izvršitve.

2.Ustavno sodišče je s sklepom z dne 26.2.1998 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo in do končne odločitve zadržalo izvršitev v izreku navedenih sklepov.

3.Višje sodišče v Ljubljani v svojem odgovoru na ustavno pritožbo navaja, da v postopku javne dražbe, ki je bila opravljena 20.10.1997, ni prišlo do takšnih napak, ki bi pomenile, da je opravljena javna dražba neveljavna. Po mnenju Višjega sodišča dejstvo, da so upniki po izrečenem domiku nepremičnine na javni dražbi umaknili predloge za izvršbo, ni razlog, zaradi katerega bi se izrečeni sklep o domiku na javni dražbi lahko razveljavil. Sklep o domiku, izrečen na javni dražbi, naj bi bil odločba državnega organa v smislu drugega odstavka 20. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju: ZTLR) in naj bi zato pomenil za kupca originarno pridobitev lastninske pravice na prodani nepremičnini. Pismeni sklep o domiku (četrti odstavek 164. člena ZIP) pa naj bi bil potreben za dokončanje izvršilnega postopka, ne pa za pridobitev lastninske pravice kupca. Izrečeni sklep naj bi se lahko izpodbijal samo iz razlogov, če je v postopku javne dražbe prišlo do takšnih kršitev, zaradi katerih bi bila javna dražba neveljavna. Glede na to, da po mnenju Višjega sodišča v postopku javne dražbe ni bilo takih napak, naj bi bil kupec lastninsko pravico pridobil že z izrečenim domikom na javni dražbi. Sodišče pa naj zaradi umika predlogov za izvršbo te ne bi moglo ustaviti in razveljaviti vsa opravljena izvršilna dejanja, ker bi s tem prizadelo pravice drugih (drugi odstavek 68. člena ZIP). Višje sodišče meni, da bi s tem poseglo v pridobljeno lastninsko pravico, ki jo je kupec pridobil na podlagi izrečenega domika na javni dražbi, in da je zato v danem primeru potrebno upoštevati ustavno zagotovljeno pravico kupca do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Sodišče se v svojem odgovoru sklicuje tudi na veljavno sodno prakso, ki se je v podobnem primeru postavila na enako pravno stališče.1

B - I.

4.Pritožnica zatrjuje, da sta z izpodbijanima sklepoma sodišči kršili njene pravice iz 14. in 22. člena Ustave, ker sodišče v odredbi o prodaji ni določilo bistvenega elementa in sicer roka za položitev kupnine. Zato naj bi ji bila onemogočena kontrola pravočasnosti položitve kupnine. Isti pravici naj bi ji sodišče kršilo tudi zato, ker predloga njenih pooblaščencev z dne 11.9.1997 ni štelo kot predlog za odlog izvršbe.

5.Višje sodišče je glede prve pritožbene navedbe presodilo, da do kršitve določb 156. in 159. člena ZIP iz tega razloga ni prišlo, ker je sodišče rok za plačilo kupnine določilo na sami dražbi. Sodišče je torej postavilo rok za plačilo kupnine, ki je tudi pogoj za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, zoper katerega ima dolžnik prav tako pravico pritožbe. S tem pa je bila pritožnici dana možnost enakega varstva pravic, ki jo je tudi uporabila, saj se je zoper sklep o izročitvi nepremičnine tudi pritožila. S to pritožbo, ki jo je med drugim tudi priložila ustavni pritožbi, pa ne izpodbija navedbe sklepa o izročitvi nepremičnine, da je kupec kupnino položil v roku, niti tega ne zatrjuje v ustavni pritožbi.

6.Višje sodišče je kot neutemeljeno zavrnilo tudi zatrjevanje pritožnice, da bi moralo sodišče vlogo z dne 11.9.1997 šteti kot predlog za odlog izvršbe. Pritožnica je tako v pritožbenem postopku kot v ustavni pritožbi navedla le, da je vložena tožba zaradi nedopustnosti izvršbe, ni pa utemeljila, zakaj bi moralo sodišče navedeno vlogo šteti kot predlog za odlog izvršbe, ne da bi na podlagi 63. člena ZIP izkazala za verjetno, da bi z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo.

7.Zatrjevana kršitev ustavnih pravic iz 14. in 22. člena Ustave bi bila v obravnavanem primeru podana, če bi bila izpodbijana odločitev Višjega sodišča sprejeta v postopku, v katerem pritožnici ne bi bilo zagotovljeno enako varstvo pred zakonom in enako varstvo pravic v postopku. V obravnavani zadevi torej ne gre za kršitev načela enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Zatrjevane nepravilnosti namreč same po sebi, tudi če bi jih Višje sodišče res zagrešilo, ne pomenijo kršitve 14. in 22. člena Ustave. Ustavno sodišče pa ni redno instančno sodišče in preverjanje pravilne uporabe tako materialnega kot procesnega prava, kolikor ni v povezavi z očitano kršitvijo človekove pravice ali svoboščine, ni v njegovi pristojnosti. Zato se tudi v tem primeru z oceno dejanskega stanja in z oceno, ali je sodišče pravilno uporabilo pravo, ni ukvarjalo.

B - II.

8.Neutemeljene so tudi trditve pritožnice, da je sodišče kršilo ustavne pravice iz 14., 15., 22. in 33. člena Ustave in ustavne določbe iz 67., 69. in 87. člena Ustave, ker sodišče kljub temu, da so upniki umaknili svoje predloge za izvršbo (še pred predložitvijo pritožbe zoper sklep o domiku v odločenje Višjemu sodišču), postopka ni ustavilo in ni razveljavilo opravljenih izvršilnih dejanj.

9.Upnik lahko ves čas postopka brez dolžnikove privolitve delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo (37. člen ZIP). Če upnik umakne predlog za izvršbo, mora sodišče po uradni dolžnosti s sklepom ustaviti izvršbo. S sklepom o ustavitvi izvršbe sodišče razveljavi tudi vsa opravljena izvršilna dejanja, če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih (drugi odstavek 68. člena ZIP).

10.Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o dražbi. Zato sodišče izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine.

11.Zastavilo se je torej vprašanje, ali lahko sodišče razveljavi sklep o domiku, ki je bil izdan zakonito (ni razlogov za razveljavitev po prvem odstavku 353. člena ZPP), ker je upnik po domiku umaknil predlog za izvršbo. To pa je odvisno od tega, ali z razglasitvijo domika nepremičnine najboljšemu ponudniku, t.j. kupcu, že nastane kakšna pravica, ki po določbi drugega odstavka 68. člena ZIP ne sme biti prizadeta.

12.Višje sodišče, sklicujoč se na mnenje Vrhovnega sodišča, meni, da pomeni domik originaren način pridobitve lastninske pravice. Glede na določbi 167. in 168. člena ZIP pa je treba pritrditi mnenju pritožnice, da kupec šele s pravnomočnim sklepom o izročitvi nepremičnine pridobi lastninsko pravico.

Pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu se le-ta niti ne more vpisati v zemljiško knjigo.

13.Po presoji Ustavnega sodišča je domik samo eno od pravnih dejstev v postopku pridobitve lastnine na nepremičnini, kupljeni na prisilni javni dražbi. Slediti mu morajo še sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, sama izročitev in vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi, ki pa je zgolj deklaratorne narave.

14.Iz navedenega izhaja, da domik predstavlja le naslov za pridobitev lastninske pravice, ki pa jo kupec pridobi šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine. Po veljavnem ZIP namreč domik nima več učinkov, kot jih je imel po Zakonu o izvršbi in zavarovanju iz leta 1930, ko je postal kupec lastnik nepremičnine že z domikom. Odločba državnega organa v smislu drugega odstavka 20. člena ZTLR torej ne more biti sklep o domiku, temveč je to pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine, ki pomeni za kupca originarno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.

Sklep o domiku torej še ne pomeni pridobitve lastninske pravice, pomeni pa naslov za pridobitev le-te. Podobno kot je npr. pogodba naslov za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ne pomeni pa še pridobitve lastninske pravice.

15.Ima pa kupec že na podlagi pogodbe določene pravice, ki izhajajo iz pravnega posla in so iztožljive. Kupec na podlagi pravnega posla pridobi lastninsko pravico na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo. V obdobju od sklenitve pravnega posla do vpisa v zemljiško knjigo je kupec v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana. Tudi pravna teorija stoji na stališču, da gre za pričakovanje (pričakovalno pravico) vedno takrat, kadar "poteka" pridobitev pravice v več časovno medsebojno ločenih stopnjah2. Med visečnostjo ne sme prodajalec z ničimer ovirati nastopa pogoja. Kupec pa ima zavarovan položaj tudi pri izvršbi3.

16.Podobno je s pravnim položajem kupca nepremičnine po končani javni dražbi v izvršilnem postopku, ko sodišče razglasi, da je nepremičnina domaknjena najboljšemu ponudniku. Visečnost njegovega pravnega položaja je tedaj odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti položitve kupnine. Ne more pa biti odvisna od kake druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi taka razveljavitev v nasprotju z drugim odstavkom 68. člena ZIP posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, t.j. z domikom. V nasprotnem bi tudi izgubila svoj smisel določba drugega odstavka 68. člena ZIP.

17.V času od domika do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu gre za pravni položaj, v katerem je pridobitev "polne" pravice odvisna od izpolnitve obeh pogojev (pravnomočnosti sklepa o domiku in plačila kupnine). Iz navedenega izhaja, da sprememba pravnega mnenja glede pridobitve lastninske pravice v izvršilnem postopku ne more vplivati na drugačno odločitev v zadevi. Kupec ne pridobi lastninske pravice le, če se eden od navedenih pogojev ne izpolni. Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi pa določba 168. člena ZIP izrecno določa varstvo že pridobljene lastninske pravice, kljub morebiti kasnejši razveljavitvi sklepa o domiku zaradi nezakonitosti javne dražbe (npr. na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti).

18.Sodišče torej ni kršilo dispozitivnosti strank s tem, ko ni ustavilo postopka in razveljavilo izvršilnih dejanj na podlagi umika predlogov za izvršbo, danih po opravljeni javni dražbi in razglašenem domiku. Tega ne bi smelo storiti, ker bi s tem v nasprotju z drugim odstavkom 68. člena ZIP poseglo v pridobljeno pravico kupca. Ne gre sicer za lastninsko pravico, kot to zatrjuje Višje sodišče in kot izhaja iz pravnega mnenja Vrhovnega sodišča, pač pa za pričakovanje, ki izhaja iz pravnega položaja, ki zagotavlja zavarovano možnost nastanka lastninske pravice pod pogoji, določenimi z zakonom.

19.Iz obrazloženega izhaja, da pritožnici z izpodbijanimi odločbami niso bile kršene človekove pravice, zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrnilo.

20.S to odločbo je Ustavno sodišče dokončno odločilo o ustavni pritožbi, zato je s tem tudi prenehalo veljati začasno zadržanje izvršitve izpodbijanih sklepov iz 2. točke sklepa Ustavnega sodišča št. Up-35/98 z dne 26.2.1998.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnica in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam - Lukić in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : dr. Lovro Šturm

1pravno mnenje, objavljeno v Poročilu VSS št. 1/89 str. 14

2Bogomir Sajovic, Osnove civilnega prava, splošni del, Ljubljana 1994 - str. 74 - 75

3Bogomir Sajovic, Osnove civilnega prava, Stvarno pravo I, Ljubljana 1994 - str. 74