Jedro

Plačilo sodne takse ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ki v 5. členu določa nastanek taksne obveznosti. Sestavni del Zakona o sodnih taksah je taksna tarifa, ki določa plačilo sodne takse za sodno polog v točki 10.3. V tej točki je izrecno določeno, da nastane taksna obveznost z izdajo sklepa, s katerim sodišče ugodi predlogu za sodni polog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v nepravdnem postopku zaradi predloga za sodni depozit s sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper plačilni nalog z dne 26. 3. 2014, s katerim je sodišče nasprotni udeleženki naložilo plačilo sodne takse v višini 410,00 EUR.

2. Zoper sklep se je nasprotna udeleženka pravočasno pritožila in v pritožbi navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge. Smiselno razlaga pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava in sodišču očita, da ji ne bi smelo odmeriti sodne takse. Udeleženki tega postopka sta vsa svoja razmerja uredili zunajsodno, zato ni več potrebe po vodenju postopka, predlagateljica nima več pravnega interesa za vodenje tega postopka, zato bi sodišče moralo postopek ustaviti. Meni, da bi taksna obveznost nasprotne udeleženke nastala le pod pogojem, če bi predlagateljica predhodno izpolnila svojo obveznost po sklepu naslovnega sodišča, torej če bi bil sodni depozit bil položen, kar pa v konkretnem primeru ni bilo. Ker sodni depozit ni bil položen, tudi ni razlogov za vodenje tega postopka. Da bi se izognili nadaljnjim stroškom sta udeleženki 13. 12. 2013 zunajsodno uredili vsa medsebojna razmerja. Zato ne more obstajati obveznost nasprotne udeleženke, da krije stroške tega postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep spremeni tako, da se ugovoru zoper plačilni nalog v celoti ugodi ali pa da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S sklepom, ki je postal pravnomočen 28. 12. 2014 je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu predlagateljice in odločilo, da se v sodni depozit sprejme med redne gotovinske pologe znesek 66.005,84 EUR v korist nasprotne udeleženke. Predlagateljici je naložilo, da v mora v roku treh dni od sprejema tega sklepa na račun Okrožnega sodišča položiti ta sodno depozit, ki se hrani dokler upravičenka na zahteva izročitve, vendar najdalj za obdobje pet let od pravnomočnosti sklepa o depozitu. Pod IV sklepa je odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna v roku 15 dni prejema tega sklepa poravnati sodno takso za prvo leto v višini 410,00 EUR na prehodni račun Okrožnega sodišča v Celju. Pod V pa je odločilo, da mora nasprotna udeleženka predlagateljici povrniti stroške nepravdnega postopka v znesku 649,60 EUR v roku treh dni. Stranki nepravdnega postopka se zoper ta sklep nista pritožili, predlagateljica je sodišču 13. 12. 2013 samo sporočila, da sodni depozit ne bo položen.

5. Sodišče prve stopnje je nato nasprotni udeleženki v skladu z zgoraj navedenim sklepom posredovalo plačilni nalog za plačilo sodne takse. S sklepom z dne 5. 6. 2014 je zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke, zavrnitev ugovora pa je obrazložilo v točkah 5 in 6 sklepa. Pritožnica s pritožbo ponavlja ugovorne navedbe. Navaja, da ni dolžna plačati sodne takse, da sodni polog ni bil položen in da sta se s predlagateljico dogovorili izvensodno, zato postopek za sodni depozit ni več potreben.

6. Pritožničine navedbe niso utemeljene, na te navedbe pa je sodišče prve stopnje že odgovorilo v točki 5 in 6 sklepa. Plačilo sodne takse ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ki v 5. členu določa nastanek taksne obveznosti. Sestavni del Zakona o sodnih taksah je taksna tarifa, ki določa plačilo sodne takse za sodno polog v točki 10.3. V tej točki je izrecno določeno, da nastane taksna obveznost z izdajo sklepa, s katerim sodišče ugodi predlogu za sodni polog. Zato je sodišče pravilno zahtevalo plačilo sodne takse z izdajo sklepa, s katerim je ugodilo predlogu za sodni polog, in je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa ni utemeljena. Tako je bilo potrebno pritožbo v skladu z 2. točko prvega odstavka 365. člena ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

7. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).