Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožbo proti ožjemu družinskemu članu za izpraznitev stanovanja ureja 58. člen SZ. Tožba je omogočena lastniku stanovanja, zato je treba v primeru ugovora, da gre za solastnino, predhodno rešiti vprašanje lastništva.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve v zapuščinskem postopku, ki se vodi pod opr. št. I D ..... Tako je sklenilo zato, ker se je odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja v zvezi z lastninsko pravico na spornem stanovanju.
Proti temu sklepu se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožil tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Navaja, da toženka ne zanika dejstva, da sta živela tožnik in njegova pokojna žena ter mati toženke v spornem stanovanju, na katerem je imel tožnik stanovanjsko oz. lastninsko pravico. Ker je eden od zakoncev umrl, pripada pravica do stanovanja drugemu zakoncu, ne glede na lastništvo. Če temu ne bi bilo tako, bi bila tožniku onemogočena vsaka izpraznitvena tožba. Ker je toženka polnoletna in se ne šola več, pritožnik meni, da ima pravico zahtevati izselitev, četudi bi bila toženka v majhnem deležu solastnica stanovanja. Ker torej za odločitev v zadevi ni treba reševati nobenih predhodnih vprašanj tožnik meni, da čakanje na pravnomočnost napotitvene pravde in nato izdaje sklepa o dedovanju ni smotrno.
Tožena stranka je odgovorila na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Tožnik je vložil tožbo na izpraznitev stanovanja, ki je po določilu 58. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ) predvidena za lastnika stanovanja. V danem primeru tožena stranka izpodbija tožnikovo izključno lastninsko pravico na stanovanju in trdi, da gre za solastninsko razmerje. Solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari pa ureja Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju: ZTLR), ki v 15. členu ureja pravico do upravljanja in predvideva za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, soglasje vseh solastnikov (tretji odstavek).
Tako se izkaže, da je pred odločanjem o tožnikovi pravici do vložitve tožbe za izpraznitev stanovanja treba rešiti vprašanje njegovega lastništva. In ker tožeča stranka ne zanika, da v zvezi s tem že tečejo sodni postopki, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ko je prekinilo postopek.
Določila ZPP (Ur.l.SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) in ZTLR (Ur.l.SFRJ št. 6/80 do 36/90 in RS št. 4/91) so uporabljena na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 1/91-I), v zvezi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 33/91-I do 45/I/94).
Stanovanjski zakon je objavljen v Ur.l.RS št. 18/91 in 21/94.