Jedro

Institut oprostitve plačila sodnih taks služi uresničitvi pravice do sodnega varstva, vključno s pravico do pravnega sredstva.

Iz sodne prakse izhaja, da sklep o oprostitvi plačila sodne takse velja za vse takse, tako tiste, ki so nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog II P 260/2018-62 z dne 28. 4. 2021 in plačilni nalog razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom pozvalo tožečo stranko na plačilo sodne takse za postopek o pritožbi v znesku 1.893,00 EUR. Tožnikov ugovor zoper omenjeni nalog je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2. Tožnik je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njegovemu ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, saj je sodišče prve stopnje v obravnavanem postopku tožnika že oprostilo plačila sodne takse in sicer s sklepom II P 260/2018 z dne 28. 5. 2018. Iz izreka navedenega sklepa ne izhaja, da bi bila tožeča stranka oproščena plačila sodne takse zgolj za postopek pred sodiščem prve stopnje. Še vedno gre za isti sodni postopek, čeprav bo o pritožbi odločalo pritožbeno sodišče. Da je bil tožnik že oproščen plačila sodne takse v sodnem postopku, ki vključuje tudi odločanje o njegovi pritožbi zoper prvostopenjsko sodišče, izkazuje tudi sodna praksa. Oprostitev plačila sodne takse velja do dokončne odločitve v konkretnem sodnem sporu, torej vključno za postopek o pritožbi. Tožnik je predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 9. 11. 2020 podal pomotoma, saj je spregledal, da je bil v zadevi že oproščen plačila sodne takse. Do te okoliščine se sicer prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnik je hkrati z vložitvijo tožbe vložil tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Predlagal je, da ga sodišče v celoti oprosti plačila dolžnih sodnih taks v tem postopku. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom II P 260/2018 z dne 28. 5. 2018 tožnikovemu predlogu ugodilo in ga (v celoti)1 oprostilo plačila sodne takse. Nepravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je bilo z omenjenim sklepom odločeno zgolj o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za tožbo oziroma za postopek na prvi stopnji, češ da iz določila 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 izhaja, da je stranka dolžna ob vsakokratni vlogi (ki je taksirana) vložiti predlog za oprostitev plačila sodne takse, če meni, da njenega plačila ne zmore.2 Sodišče prve stopnje je navedeno določilo ZST-1 napačno razlagalo.

5. Iz določila 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 izhaja, da taksna obveznost nastane za vsak postopek, hkrati pa določa, kdaj nastane, in sicer ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. Obseg veljavnosti odločitve o oprostitvi plačila sodnih taks ureja 13. člen ZST-1. Tako prvi odstavek določa začetek učinkovanja sklepa o taksni oprostitvi, ko določa, da učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, v drugem odstavku 13. člena ZST-1 pa določa omejitev učinkovanja sklepa o oprostitvi plačila sodne takse na postopek, v katerem je bil sklep o oprostitvi izdan. Navedeno določilo izhaja iz predpostavke, da oprostitev plačila sodne takse učinkuje v postopku v celoti. Institut oprostitve plačila sodnih taks namreč služi uresničitvi pravice do sodnega varstva, vključno s pravico do pravnega sredstva. Zakon zato ne ureja ločeno postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka, temveč uporablja izraz „postopek“.3 Tudi iz sodne prakse jasno izhaja, da sklep o oprostitvi plačila sodne takse velja za vse takse, tako tiste, ki so nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v pritožbenem postopku.4 Glede na navedeno je treba pritrditi pritožbenemu stališču tožnika, da je bilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse v tem postopku, kar pomeni tudi v pritožbenem postopku, že odločeno. Ker je odločitev o oprostitvi plačila sodne takse za celoten postopek že pravnomočna, stranka takega predloga ne more več uspešno vložiti5 in ga sodišče zavrže, kar je v obravnavanem primeru prvostopenjsko sodišče tudi storilo.6 Da je tako, izhaja tudi iz tretjega odstavka 13. člena ZST-1, po katerem lahko sodišče med postopkom poseže v tak sklep le v primeru, če ugotovi, da so se okoliščine od vložitve prvega predloga do vložitve novega spremenile.

6. Ker je tožnik v tem postopku oproščen plačila sodnih taks, ga je prvostopenjsko sodišče napačno s plačilnim nalogom pozvalo na plačilo sodne takse za pritožbo. Glede na navedeno je tudi napačno odločilo, ko je tožnikov ugovor zoper tak plačilni nalog zavrnilo. Ob pravilni uporabi določb 13. člena ZST-1 je bilo zato treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se tožnikovemu ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ugodi in se ga razveljavi (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

1 Navedeni sklep nima zavrnilnega dela. 2 Prvostopenjsko sodišče se je pri tem sklicevalo na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2389/2018. Ta sklep se ukvarja z vprašanjem, po kateri tarifi se obračunava taksna obveznost, nikakor pa iz njega ne izhaja zaključek, da je taksni zavezanec dolžan vložiti predlog za oprostitev plačila sodne takse ob vsaki vlogi, ki se taksira, torej tudi v primeru, če je bil prej že oproščen plačila sodne takse. 3 Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 738/2014 in II Cp 3682/2011. 4 Sklepi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2224/2015 in že navedena I Cpg 738/2014 in II Cp 3682/2011. 5 Tožnik je v ugovoru zoper sklep o plačilnem nalogu navedel, da je hkrati s pritožbo pomotoma predlagal še oprostitev plačila sodne takse. 6 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 654/2016.