Jedro

Stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po ZPP, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi. V sklop procesnih pravic, o katerih mora sodnik seznaniti neuko stranko, sodi tudi opozorilo stranki, ki sodišču pošlje opravičilo za svoj izostanek z naroka (hkrati pa ne predlaga preložitve naroka), da bo v tem primeru sodišče opravilo narok v njegovi odsotnosti. Le v tem primeru bo neuka stranka seznanjena s posledicami njene odsotnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep istega sodišča 0001 In 2005/00704 z dne 24.6.2005 v 1. točki izreka za plačilo 7.845,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.4.2005 do prenehanja obveznosti in v 3. točki izreka za plačilo 187,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Toženec se v pritožbi zoper sodbo sklicuje na vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev oziroma spremembo sodbe. Navaja, da je sodišče obravnavo dne 27.5.2010 opravilo v nasprotju s postopkovnimi določili, saj ni upoštevalo njegovega zdravniškega opravičila z dne 21.5.2010, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more prisostvovati na naroku za glavno obravnavo. Skladno s 115. členom ZPP bi moralo sodišče oceniti, ali bolezen onemogoča prihod tožene stranke na sodišče in v zvezi s tem narok preložiti tudi brez izrecnega tovrstnega predloga tožene stranke. Ker je toženec prava neuka stranka, bi ga sodišče moralo o možnosti izvedbe naroka brez prisotnosti bolne stranke izrecno opozoriti. Tožena stranka ni imela možnosti obravnave pred zakonitim sodiščem in je bila zaradi tega izdana zanjo neugodna sodba. Poleg tega tožeča stranka vtožuje iste zahtevke tudi v drugih istovrstnih pravdnih postopkih. Zahtevek, ki je isti oziroma se prekriva, pri naslovnem sodišču teče pod opr. št. VII P 2214/2005. Tožeča stranka v postopku ni zatrdila vseh pravno relevantnih dejstev in je njen tožbeni zahtevek nesklepčen. Tožeča stranka ni opravila nobenih storitev za toženo stranko in ji je s svojim delovanjem celo povzročila škodo.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je prišlo do začetka stečajnega postopka nad tožečo stranko. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 11739/2010 z dne 9.12.2010 je vpisan začetek stečajnega postopka. Ker je do začetka stečajnega postopka prišlo po izdaji izpodbijane sodbe ter po vložitvi pritožbe in po izteku roka za odgovor na pritožbo, lahko pritožbeno sodišče kljub prekinitvi postopka izda odločbo glede na določbo 2. odstavka 207. člena ZPP.

Obravnavano sodbo je sodišče prve stopnje izdalo na glavni obravnavi dne 27.5.2010, ki jo je opravilo v odsotnosti tožene stranke. Ugotovilo je namreč, da je bil toženec pravilno vabljen na glavno obravnavo, vendar na narok ni prišel. Dne 21.5.2010 je opravičil svoj izostanek iz obravnave zaradi slabega zdravstvenega stanja in opravičilo podprl z zdravniškim potrdilom, kar je sodišče vzelo na znanje. Ker toženec ni predlagal preložitve naroka, je sodišče opravilo razpisano glavno obravnavo kljub odsotnosti toženca na podlagi 282. člena ZPP.

Sodišče po določbi 1. odstavka 115. člena ZPP lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Predlog za preložitev naroka zaradi bolezni stranke mora biti dokazno podprt z ustreznim zdravniškim potrdilom (2. odstavek 115. člena ZPP). Glede odsotnosti toženca je sodišče ugotovilo, da je opravičil svoj izostanek z glavne obravnave zaradi slabega zdravstvenega stanja v skladu z določbo 2. odstavka 115. člena ZPP, torej s predložitvijo ustreznega zdravniškega potrdila, vendar hkrati ni predlagal preložitve naroka. V zvezi s tem dejstvom pa se toženec v pritožbi utemeljeno sklicuje na kršitev načela pomoči prava nevešči stranki, ki je uzakonjeno v 12. členu ZPP. Po tej določbi stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po ZPP, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi. V sklop procesnih pravic, o katerih mora sodnik seznaniti neuko stranko, sodi po prepričanju pritožbenega sodišča tudi opozorilo stranki, ki sodišču pošlje opravičilo za svoj izostanek z naroka (hkrati pa ne predlaga preložitve naroka), da bo v tem primeru sodišče opravilo narok v njegovi odsotnosti. Le v tem primeru bo neuka stranka seznanjena s posledicami njene odsotnosti. V konkretni zadevi to velja še posebej za to, ker je toženec vsebinsko enako opravičilo že poslal sodišču za razpisani narok dne 19.4.2010, ki je bil kasneje preklican. Zaradi kršitve načela pomoči prava nevešči stranki, ki je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (1. odstavek 339. člena v zvezi z 12. in 115. členom ZPP), na katero je toženec v pritožbi izrecno opozoril, je pritožbeno sodišče moralo ugoditi pritožbi in sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje poleg odprave procesne kršitve tudi odgovoriti na pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (da je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda oziroma je bilo že o njem pravnomočno razsojeno).