Jedro

Dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika stranke (ali priče) ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člen ZPP. Ni namreč nujno, da bo oziroma bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.

Glede ugovora o napakah pri izvedbi del, pa pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila trditvena podlaga tožene stranke pomanjkljiva. Ni namreč navedla kdaj je grajala napake oziroma niti ne kakšne naj bi te napake bile. Pomanjkljive trditvene podlage pa ni mogoče nadomestiti z izvedenimi dokazi, zato je sodišče predlog za zaslišanje njenega zakonitega zastopnika pravilno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 209,98 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila .

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 14999/2016 z dne 18. 2. 2016 v 1. in 3. odstavku izreka v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 2.000,00 EUR in zakonske zamudne obrestmi od dne 22. 5. 2014 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 128,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 3. 2016 dalje do plačila, vse v roku 8 dni (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati njene pravdne stroške v višini 288,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Opozorila je, da tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi predmetni spor, ni dopustno uveljavljati. Izrecno pa se je opredelila do uveljavljanih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, toženi stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške tožeče stranke z zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje očita neutemeljeno zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje njenega zakonitega zastopnika(1) , s katerim naj bi tožena stranka dokazovala, da je izdanemu računu tožeče stranke ugovarjala zaradi slabe izvedbe del. Zakoniti zastopnik tožene stranke naj bi bil namreč tisti, ki se je s tožečo stranko dogovarjal o načinu plačila in odpravi napak na objektu. S tem je tožena stranka uveljavljala bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ji zaradi neizvedbe predlaganih dokazov naj ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Hkrati oziroma v zvezi z navedenim očitkom o neutemeljeni zavrnitvi dokaznega predloga je tožena stranka sodišču prve stopnje očitala tudi, da bi moralo izvesti narok za glavno obravnavo.

6. Dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika stranke (ali priče) ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člen ZPP. Ni namreč nujno, da bo oziroma bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.(2) Ker so bili izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo sodbe brez izvedbe naroka za glavno obravnavo, so neutemeljeni pritožbeni očitki, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti narok za glavno obravnavo. Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

7. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka tožbenemu zahtevku ugovarjala z navedbami, da je sporni račun zavrnila, ker storitev ni bila niti naročena niti opravljena. V dokaz navedenega je priložila dopis z dne 3. 6. 2014 (list. št. 12). V svojih nadaljnjih dveh pripravljalnih vlogah pa je navajala, da je opravljeno storitev/delo grajala zaradi slabe izvedbe del. V dokaz navedenega je predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika. Sodišče prve stopnje je predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke zavrnilo, ker je bila trditvena podlaga prepavšalna, da bi ji sodišče lahko sledilo, njegovo zaslišanje pa zato ne bi pripomoglo k odločitvi o zahtevku.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP) izhaja, da je tožeča stranka montažo naročenih oken opravila, zaradi česar je upravičena do dogovorjenega plačila. Višini dogovorjenega plačila tožena stranka ni konkretizirano nasprotovala, zato je zaključek sodišča prve stopnje, ki izhaja iz pravila o izpolnitvi obveznosti, materialnopravno pravilen. Glede ugovora o napakah pri izvedbi del, pa pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila trditvena podlaga tožene stranke v to smer pomanjkljiva. Pomanjkljive trditvene podlage pa ni mogoče nadomestiti z izvedenimi dokazi, zato je sodišče prve stopnje predlog za zaslišanje njenega zakonitega zastopnika pravilno zavrnilo.

9. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrditi.

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožeči stranki povrniti njene utemeljeno priglašene stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Tožena stranka je sicer v pritožbi govorila o zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje prič, vendar je v nadaljevanju konkretizirala le očitek o zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje njenega zakonitega zastopnika. Poleg tega pa iz spisa ne izhaja, da je tožena stranka predlagala zaslišanje kakšne priče. Op. št. (2): N. Betteto, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722.