Jedro

V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba vročena z javnim naznanilom (94. člen ZUP). Če sta tožnika ocenjevala, da izkazujeta pravni interes, bi lahko zoper njo vložila pritožbo (prvi odstavek 13. člena ZUP). Če pa sta ocenjevala, da takšna vročitev ni bila pravilna (in da izkazujeta pravni interes), bi lahko zahtevala vročitev izpodbijane odločbe v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP, kar v tožbi zatrjujeta, da sta tudi storila. O tej njuni zahtevi pa bi morala toženka odločiti. Če o njuni zahtevi toženka ne bi odločila v predpisanem roku, kot to prav tako zatrjujeta tožnika, pa bi imela na voljo pritožbo zaradi molka organa (četrti odstavek 222. člena ZUP). Na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 bi tožbo zaradi molka organa lahko vložila šele, če toženka o tej njuni pritožbi zaradi molka organa ne bi odločila v predpisanem roku in odločbe ne bi izdala niti na njuno novo zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh (drugi odstavek 28. člena ZUS-1).

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se odvzame status grajenega javnega dobra lokalnega pomena na tam navedenih nepremičninah (1. točka izreka) in da na teh nepremičninah pridobi lastninsko pravico toženka (2. točka izreka), ter ugotovila, da posebni stroški postopka niso nastali (3. točka izreka).

2. Tožnika se z odločitvijo ne strinjata in zoper njo vlagata tožbo. V zvezi s procesnimi predpostavkami tožbe navajata, da sta 8. 6. 2023 od toženke zahtevala vročitev izpodbijane odločbe, ki jo je slednja vročila z javnim naznanilom. Ker pa se toženka na njuno zahtevo ni odzvala, vlagata tožbo na podlagi tretjega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Navajata, da ker jima izpodbijana odločba ni bila vročena, se zoper njo tudi nista mogla pritožiti. Sodišču predlagata, naj izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da se v zemljiški knjigi pri tam navedenih nepremičninah izbriše toženkina lastninska pravica in ponovno vknjiži javno dobro. Zahtevata tudi povrnitev njunih stroškov postopka.

**K I. točki izreka**

3. Tožba ni dovoljena.

4. Sodišče mora pri predhodnem preizkusu tožbe preveriti, ali ni podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

5. Po prvem odstavku 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pa sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.

6. V obravnavani zadevi tožnika izpodbijata v uvodu navedeno odločbo. S slednjo je toženka odločila, da se odvzame status grajenega javnega dobra lokalnega pomena na tam navedenih nepremičninah in da na teh nepremičninah pridobi lastninsko pravico toženka. Dovoljena je bila pritožba (prvi odstavek 13. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju: ZUP). Te pa tožnika, kot navajata sama v tožbi in kot to izhaja tudi iz upravnega spisa, nista vložila. Posledično pričujoča tožba v upravnem sporu zaradi neizčrpanja pritožbe ni dopustna (prvi odstavek 6. člena ZUS-1).1 Sodišče jo je zato na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo (I. točka izreka).

7. Sodišče ob tem pripominja, da na drugačno odločitev ne more vplivati sklicevanje tožnikov na tretji odstavek 5. člena ZUS-1 ter njuno zatrjevanje, da sta zahtevala vročitev izpodbijane odločbe, da se toženka na njuno zahtevo ni odzvala in da zato pritožbe nista mogla vložiti. V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba vročena z javnim naznanilom (94. člen ZUP). Če sta tožnika ocenjevala, da izkazujeta pravni interes, bi lahko zoper njo vložila pritožbo (prvi odstavek 13. člena ZUP). Če pa sta ocenjevala, da takšna vročitev ni bila pravilna (in da izkazujeta pravni interes), bi lahko zahtevala vročitev izpodbijane odločbe v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP, kar v tožbi zatrjujeta, da sta tudi storila. O tej njuni zahtevi pa bi morala toženka odločiti. Če o njuni zahtevi toženka ne bi odločila v predpisanem roku, kot to prav tako zatrjujeta tožnika, pa bi imela na voljo pritožbo zaradi molka organa (četrti odstavek 222. člena ZUP). Na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 bi tožbo zaradi molka organa lahko vložila šele, če toženka o tej njuni pritožbi zaradi molka organa ne bi odločila v predpisanem roku in odločbe ne bi izdala niti na njuno novo zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh (drugi odstavek 28. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

8. O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, ki pravi, da če (med drugim) sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Glej na primer 6. in 7. točko sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I Up 47/2017 z dne 5. 7. 2017.