Jedro

Dejstvo, da sorodnica dolžnice v okviru zaposlitve na dotičnem oddelku manjšega sodišča pri delu prihaja v stik z zadevo, predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je upnica dne 13. 1. 2021 zoper dolžnico vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo 1.866,67 EUR. Na podlagi tega predloga je Okrajno sodišče v Ljubljani dne 14. 1. 2021 izdalo sklep VL 1873/2021, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo in odločilo, da bo izvršilni postopek po pravnomočnosti sklepa vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v C. Navedeni sklep je postal pravnomočen in izvršljiv dne 10. 2. 2021, spis pa po tem odstopljen v nadaljnje delo Okrajnemu sodišču v Lenartu.

2. Okrajno sodišče v C. je dne 19. 4. 2021 pri Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije podalo predlog, naj v skladu z 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v zadevi. Navaja, da je dolžnica nečakinja sodniške pomočnice A.A., ki dela na izvršilnem oddelku naslovnega sodišča. Gre za sorodstveno razmerje, zaradi katerega bi se na podlagi 70. člena ZPP sodnik moral izločiti iz obravnavanja takega spisa. Šteti je, da to pravilo velja tudi za sodniške pomočnike, čeprav ti niso izrecno omenjeni v 75. členu ZPP. Navedena sodniška pomočnica je skupaj z vpisničarko B. B., ki se medsebojno nadomeščata, razporejena na izvršilni oddelek. Dela in pogojev dela na majhnem sodišču, kot je naslovno, kjer je le 15 zaposlenih, ni mogoče organizirati na način, da navedena sorodnica dolžnice ne bi prišla v stik s spisom. Tako ni mogoče zagotoviti, da bi, sploh v času odsotnosti B. B., v tej zadevi prevzemala in odpošiljala vloge, sprejemala nekatere odločitve, dodeljevala spis sodniku, itd. druga oseba. Izključiti pa je treba vsak dvom strank postopka v delo in zaupanje sodišču. 3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrstni namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot „drug tehten razlog“, mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven.

5. Dejstvo, da sorodnica dolžnice v okviru zaposlitve na dotičnem oddelku Okrajnega sodišča v C., ki je manjše sodišče1, pri delu prihaja v stik z zadevo, predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Mariboru.

1 Sodna praksa je že zavzela stališče, da je pri odločanju o delegaciji pristojnosti upoštevna tudi okoliščina, ali gre za manjše sodišče, kjer so možnosti, da se z ustrezno organizacijo dela in razporeditvijo zaposlenih zagotovi, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen, ustrezno manjše ali nemogoče (npr. I R 90/2011 z dne 25. 8. 2011, I R 84/2017 z dne 27. 7. 2017, I R 70/2017 z dne 1. 6. 2017, I R 58/2019 z dne 18. 4. 2019, I R 32/2021 z dne 7. 4. 2021, idr.).