Jedro

Za izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika v osebnem stečaju s povezanimi osebami (med te spadajo tudi ožji sorodniki stečajnega dolžnika) veljajo posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika (391. člen ZFPPIPP). Izpolnjen mora biti objektivni pogoj po 1. točki 271. člena ZFPPIPP, in sicer, da je posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajne dolžnice tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejemajo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če to dejanje ne bi bilo opravljeno. Gre za objektivno zmanjšanje stečajne mase v škodo upniku. Izpolnitev subjektivnega pogoja (vednost osebe v korist katere je dejanje storjeno, da je dolžnik insolventen) za izpodbijanje pravnih dejanj se pri povezanih osebah, ne zahteva (drugi odstavek 391. člena ZFPPIPP). Obdobje izpodbojnosti takih pravnih dejanj je v postopku osebnega stečaja zadnjih pet let pred uvedbo stečaja (1. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsodilnem delu (točka I in točka III) prvostopnega izreka ter v odločbi o pravdnih stroških (točka IV) prvostopnega izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da se razveljavi pogodba o preužitku, ki sta jo dne 21. 10. 2016 v obliki notarskega zapisa sklenili M. L. in tožena stranka v delu, s katerim je stečajna dolžnica toženi stranki v last prenesla ½ lastniškega deleža na nepremičninah kmetije R. ter nadalje odločilo, da se zaradi vzpostavitve stanja zemljiškoknjižnih vpisov pri navedenih nepremičninah dovoli ponovno vknjižba lastninske pravice v korist stečaja dolžnice M. L. do deleža ½ (točka I in točka III prvostopnega izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka IV izreka) je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 3.122,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude. V točki II izreka je zavrnilo zahtevek tožeče stranke, kjer ta vtožuje, da je šlo za neodplačni pravni posel, v točki V in VI izreka pa je odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za zaznambo spora ter v tem delu zadevo odstopilo v pristojno odločanje Okrajnemu sodišču v Mariboru.

2. Zoper obsodilni del prvostopne sodbe ter odločbo o pravdnih stroških je vložila pritožbo tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da je bila izpodbijana pogodba sklenjena med stečajno dolžnico in njenim možem E. L. kot preužitkarjema ter njenim sinom kot prevzemnikom in bi tako morale biti tožene vse pogodbene stranke torej tudi oče toženke, ki je bil solastnik preostale polovice nepremičnine kmetije R.. Glede na pogodbeno razmerje so sopogodbeniki nujni sosporniki in je tako utemeljen ugovor pasivne legitimacije, ki ga je tekom pravde podala tožena stranka. Izpodbijana sodba tudi nima razlogov o insolventnosti stečajne dolžnice v času sklepanja izpodbijanega pravnega dejanja. Sicer pa v času sklepanja pogodbe, to je meseca oktobra 2016 stečajni dolžnici kot tudi ostalima pogodbenima strankama ni bilo znano oziroma ni bilo moglo biti znano, da bo družba I. zašla v takšne finančne težave, da bo družba morala zaključiti s poslovanjem koncem leta 2017 in oklicati stečaj v začetku aprila 2018. V dopolnitvi pritožbe s sklicevanjem na bolezen stečajne dolžnice in njenega moža kot sopogodbenika izpodbijane pogodbe zatrjuje, da namen sklenitve pogodbe ni bilo izigravanje upnikov temveč preživljanje staršev toženca v primeru njune bolezni oziroma v ostarelosti. Namen sklenitve izpodbijane pogodbe je bil ta, da toženec kot edini otrok svojima staršema zagotovi nego in oskrbo do konca življenja. V dopolnitvi pritožbe tožena stranka še navaja, da izpodbijana tožba ni sklepčna, ker ni postavljen ugotovitven zahtevek o neveljavnosti vknjižbe v korist toženca, postavljen tudi ni povračilni zahtevek v skladu z 277. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pri izbrisni tožbi sta po določbi 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) sta pridobitelj in odsvojitelj nujna sospornika. Tožeča stranka je tožila le toženca, ne pa stečajne dolžnice, zato bi moralo prvostopno sodišče tožbo zavreči iz razloga, ker ni tožena prava stranka. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka obrazloženo nasprotuje pritožbenim izvajanjem tožene stranke in predlaga potrditev prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja: - da je tožeča stranka z gospodarsko družbo I. d.o.o. kot kreditojemalko dne 8. 3. 2016 sklenila dve kreditni pogodbi (z glavnico 12.600,00 EUR in 18.000,00 EUR) ter da je tožnica z M. L. (sicer direktorico oziroma prokuristko gospodarske družbe I. d.o.o.) istega dne sklenila poroštevni pogodbi (solidarno poroštvo) za zavarovanje navedenih kreditov, - da je bil zoper M. L. (nadalje stečajna dolžnica) dne 13. 7. 2017 oklican osebni stečaj. V osebnem stečaju zoper stečajno dolžnico je po stečajnem upravitelju upnikom stečajne dolžnice priznanih 141.499,00 EUR od 201.885,00 EUR priglašenih terjatev, - da je bil zoper gospodarsko družbo I. d.o.o. dne 17. 4. 2018 uveden stečaj in da zapadla terjatev tožnice zoper gospodarsko družbo na dan izvedbe stečajnega postopka znašala 27.744,66 EUR, - terjatev od glavnega dolžnika ni bila poravnana in zato je tožeča stranka navedeno terjatev upravičena terjati od stečajne dolžnice kot solidarnega poroka. Tožeča stranka je celotno terjatev priglasila v stečajnem postopku osebnega stečaja stečajne dolžnice. Terjatev je v osebnem stečaju v celoti priznana po stečajnem upravitelju, - stečajna dolžnica in njen mož E. L. sta bila vsak do ½ solastnika nepremičnin v k.o. R. (nadalje kmetija R.). Toženec je s stečajno dolžnico (mati toženca) in očetom E. L. dne 21. 10. 2016 v obliki notarskega zapisa sklenil Pogodbo o preužitku s katero se je toženec zavezal k preživljanju staršev v primeru bolezni in ostarelosti, stečajna dolžnica in E. L. pa sta se zavezala vsak svoj do ½ solastni delež prenesti na svojega sina, to je toženca v tej zadevi. Pogodba o preužitku je bila zemljiškoknjižno realizirana, - s predmetno tožbo tožeča stranka kot upnica stečajne dolžnice v skladu z določbo drugega odstavka 276. člena ZFPPIPP s sklicevanjem na določbe 391. člena in 271. člena ZFPPIPP izpodbija pogodbo o preužitku v delu pravnega dejanja stečajne dolžnice v korist toženca, to je glede prenosa solastniškega deleža kmetije R. na toženca.

6. Za izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika v osebnem stečaju s povezanimi osebami (med te spadajo tudi ožji sorodniki stečajnega dolžnika) veljajo posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika (391. člen ZFPPIPP). Izpolnjen mora biti objektivni pogoj po 1. točki 271. člena ZFPPIPP, in sicer, da je posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajne dolžnice tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejemajo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če to dejanje ne bi bilo opravljeno. Gre za objektivno zmanjšanje stečajne mase v škodo upniku. Izpolnitev subjektivnega pogoja (vednost osebe v korist katere je dejanje storjeno, da je dolžnik insolventen) za izpodbijanje pravnih dejanj se pri povezanih osebah, ne zahteva (drugi odstavek 391. člena ZFPPIPP). Obdobje izpodbojnosti takih pravnih dejanj je v postopku osebnega stečaja zadnjih pet let pred uvedbo stečaja (1. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP).

7. Prvostopno sodišče pravilno, izhajajoč iz Pogodbe o preužitku ugotavlja in zaključuje, da sta stečajna dolžnica in njen mož bila v času sklepanja pogodbe solastnika vsak do ½ kmetije R. in sta tako lahko vsak sam v skladu s tretjim odstavkom 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) razpolagala s svojo solastninsko pravico. Stečajna dolžnica in njen mož sta pravno veljavno s pogodbo prenesla vsak svoj solastni delež na sina (toženca). Izhajajoč iz navedenega materialnopravnega razmerja imajo pogodbene stranke lahko položaj kvečjemu navadnih sospornikov (195. člen ZPP), ne pa nujnih enotnih sospornikov (196. člen ZPP), kot smiselno zatrjuje pritožba. Že iz navedenega razloga je pritožbeni ugovor glede pasivne legitimacije neutemeljen. Sicer pa je izpodbojno tožbo vložila upnica stečajne dolžnice v skladu z določbami tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP in drugega odstavka 276. člena ZFPPIPP ter je zahtevek naperjen zoper toženca kot pridobitelja nepremičnine, pri čemer tožba izpodbija pravno dejanje stečajne dolžnice, ne pa pravnega dejanja med tožencem in njegovim očetom.

8. Postavljen zahtevek je tudi sklepčen in postavljen v skladu z določbo prvega in tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP, in sicer uveljavlja razveljavitev učinka pravnega dejanja (Pogodba o preužitku) med stečajno dolžnico in tožencem, v korist katerega je bilo pravno dejanje opravljeno in ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajne dolžnice. Dodatni zahtevki (na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, izbris lastninske pravice, povračilni zahtevek) niso potrebni. Nasprotna pritožbena izvajanja o nepravilnem oblikovanju tožbenega zahtevka so neutemeljena.

9. Na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP morata za obstoj objektivnega pogoja izpodbojnosti biti kumulativno izpolnjena naslednja pogoja, in sicer, da je posledica izpodbijanega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajne dolžnice in da zaradi tega lahko drugi upniki prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbojno dejanje ne bi bilo opravljeno. Prvostopno sodišče izhajajoč iz dejstev, da je stečajna dolžnika upokojenka z nizko pokojnino, da je bil solastni delež do ½ kmetije R. edino realno premoženje stečajne dolžnice, pravilno zaključuje, da je posledica izpodbijanega prenosa lastninske pravice zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajne dolžnice in da zaradi tega tega zmanjšanja upniki stečajne dolžnice (ti imajo skupno priznanih kar za 141.499,00 EUR od 201.885,00 EUR priglašenih terjatev) realno ne bodo prejeli poplačila svojih terjatev.

10. Povedano je že, da se subjektivni pogoj izpodbojnosti (vednost osebe, v korist katere je pravno dejanje storjeno, da je stečajni dolžnik insolventen) za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika s povezanimi osebami (mati - sin), ne zahteva. Iz navedenega razloga so neupoštevna pritožbena izvajanja iz dopolnitve pritožbe, da je bil namen izpodbijane pogodbe preužitek staršev po tožencu, ne pa izigravanje upnikov stečajne dolžnice.

11. V zvezi s pritožbenim ugovorom o obstoju insolvenstnosti stečaja dolžnice kot samostojnem pogoju za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po določbi 34. člena in prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je, izhajajoč iz 14. člena ZFPPIPP (ta opredeljuje domnevo o tem, kdaj postane fizična oseba insolventna) trditevno in dokazno breme tudi pri izpodbijanju pravnih dejanj na strani tožene stranke. Tako tudi sklep VSRS III Ips 122/2015. 12. Nadalje v zvezi z navedenim pritožbenim ugovorom pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka, na kateri je trditveno in dokazno breme, tekom pravde sploh ni prerekala obstoja insolventnosti stečaja dolžnice v času sklenitve izpodbijane pogodbe. Iz navedenega razloga so formalno procesno pritožbena izvajanja v smeri neobstoja insolventnosti stečajne dolžnice v času sklepanja izpodbijane pogodbe, v skladu z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP, nedopustna pritožbena novota. Ker pa se je prvostopno sodišče do tega vprašanja opredelilo (točka 21 razlogov prvostopne sodbe) je pritožbeno sodišče pritožbo presojalo tudi v tej smeri in pri tem ugotovilo, da je odločitev prvostopnega sodišča o neplačevitosti stečajne dolžnice v času izpodbijanega pravnega posla, pravilna. Stečajna dolžnica je bila direktorica in nato prokuristka (direktor je takrat bil toženec) gospodarske družbe I. d.o.o., ki je že najkasneje leta 2015 (tako stečajna dolžnica v izpovedbi priče) zašla v finančne težave, čemur je v začetku leta 2018 sledil stečaj gospodarske družbe. Stečajna dolžnica je kot direktorica oziroma prokuristka za likvidnostne težave podjetja tako tudi vedela v letu 2016, ko se je za povrnitev kreditov gospodarske družbe s poroštveno pogodbo z dne 8. 3. 2016 zavezala kot solidarni porok in s tem ustvarila lastno prezadolženost. Zraven tega pa je bil zoper stečajno dolžnico z dne 13. 7. 2017 oklican osebni stečaj (okrog osem mesecev po poroštveni zadevi in sklenitvi izpodbijane pogodbe), v katerem so stečajni upniki zoper stečajno dolžnico prijavili za 201.885,00 EUR terjatev, stečajni upnik pa jih je priznal v višini 141.499,00 EUR (popis priznanih in priglašenih terjatev - priloga A4). Zlasti slednje, obstoj neprerekanih terjatev v višini 141.499,00 EUR zoper stečajno dolžnico, ob dejstvu, da stečajna dolžnica ne izkazuje nobenega večjega likvidnega premoženja (upokojenka, brez premoženja), izkazuje insolventnost stečajne dolžnice tudi v času sklepanja izpodbijane pogodbe o preužitku. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

13. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni odločilno prispevala k razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.