Jedro

Pri nepremičninah dolžnika je bila na podlagi izvršilnega naslova v predmetnem postopku vknjižena skupna hipoteka na podlagi takrat veljavnih določb ZZK-1, ki je določal, da se je skupna hipoteka vpisala pri glavni nepremičnini, pri kateri se je tudi zaznamovala neposredna izvršljivost notarskega zapisa, pri stranskih nepremičninah pa se je vpisala zgolj zaznamba skupne hipoteke, ne pa tudi še zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, saj je imela zaznamba skupne hipoteke za posledico, da so vsi vpisi glede vknjižene hipoteke pri glavni nepremičnini učinkovali tudi pri nepremičnini, pri kateri je bila zaznamovana skupna hipoteka.

V zemljiški knjigi zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki z zaznambo pri glavni nepremičnini učinkuje tudi pri stranskih nepremičninah, torej nepremičninah dolžnika, učinkuje tudi proti vsakokratnemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, zaradi česar je upnikov izvršilni naslov tudi primeren izvršilni naslov za izvršbo zoper dolžnika kot kasnejšega pridobitelja s (skupno) hipoteko obremenjene nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da notarski zapis po drugem odstavku 142. člena SPZ zoper dolžnika ne učinkuje, saj ga ni podpisal kot zastavitelj in v njem ni soglašal, da se terjatev upnika zavaruje z vknjižbo hipoteke ter da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine dosežene s prodajo, kakor tudi ni soglašal z neposredno izvršljivostjo tega notarskega zapisa. Tudi ob nakupu nepremičnine ni soglašal z neposredno izvršljivostjo, saj ta v času prenosa lastninske pravice nanj v zemljiški knjigi ni bila vpisana. Navaja, da ima pri nepremičninah ID znak del stavbe 002-3 in ID znak del stavbe 002-7 na dan odločanja vpisano le hipoteko, neposredna izvršljivost pa ni zaznamovana, zaradi česar notarski zapis notarja SV 2272/09 z dne 20. 10. 2009 ni izvršljiv naslov. Sklicuje se še na zemljiškoknjižni sklep Dn 43332/2017, s katerim je bil predlog upnika za ponovno vknjižbo hipoteke na podlagi notarskega zapisa SV 2272/09 zavrnjen. Iz nje izhaja, da listina ne učinkuje zoper dolžnika, ki je trenutni zemljiškoknjižni lastnik. Navaja, da je takratni hipotekarni upnik na podlagi sporazuma o zavarovanju terjatve SV 2272/09 z dne 20. 10. 2009 vknjižil skupno hipoteko pri glavni nepremičnini ID znak parcela X 1016/2, ni pa bila vknjižena neposredna izvršljivost istega notarskega zapisa pri nepremičninah dolžnika. Sklicuje se na drugi odstavek 142. člen SPZ, po katerem neposredna izvršljivost notarskega zapisa učinkuje tudi proti vsakokratnemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, če je ta zaznamovana v zemljiški knjigi. Ker neposredna izvršljivost izvršilnega naslova v času pridobitve lastninske pravice dolžnika na teh nepremičninah ni bila zaznamovana, zoper njega ne učinkuje. Dolžnik z njo ni bil in ni mogel biti seznanjen. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnika upnik predlaga njeno zavrnitev in izpostavlja še, da v Dn zadevi 43332/2017 iz obrazložitve sklepa izhaja, da se vpis ne dovoli iz razloga, ker je bil prvotni vpis skupne hipoteke na podlagi notarskega zapisa SV 2272/09 v celoti pravilen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče v Ljubljani uvodoma pojasnjuje, da je v predmetni zadevi odločalo na podlagi sklepa Su 1464/2017 o prenosu pristojnosti, ki ga je dne 13. 7. 2017 izdalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

6. Izpodbijani sklep je preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

7. V izogib nepotrebnemu ponavljanju se višje sodišče v celoti sklicuje na popolne in pravilne razloge, s katerim je svojo odločitev obrazložilo sodišče prve stopnje. Pri nepremičninah dolžnika je bila na podlagi izvršilnega naslova v predmetnem postopku, t.j. notarskega zapisa notarja SV 2272/09 z dne 20. 10. 2009, vknjižena skupna hipoteka na podlagi takrat veljavnih določb Zakona o zemljiški knjigi -ZZK-1, ki je določal, da se je skupna hipoteka vpisala pri glavni nepremičnini, pri kateri se je tudi zaznamovala neposredna izvršljivost notarskega zapisa, pri stranskih nepremičninah pa se je vpisala zgolj zaznamba skupne hipoteke, ne pa tudi še zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa (166. in 167. člen ZZK-1), saj je imela zaznamba skupne hipoteke za posledico, da so vsi vpisi glede vknjižene hipoteke pri glavni nepremičnini učinkovali tudi pri nepremičnini, pri kateri je bila zaznamovana skupna hipoteka, razen če so se ti nanašali le na glavno nepremičnino (168. člen ZZK-1).1

8. Po vpogledu v zemljiškoknjižni izpisek za dolžnikovi nepremičnini ID znak del stavbe 002-3 in ID znak del stavbe 002-7, višje sodišče ugotavlja, da je pri obeh nepremičninah dolžnika s časom začetka učinkovanja 30. 1. 2009 zaznamovana skupna hipoteka na podlagi notarskega zapisa SV 2272/09 z dne 20. 10. 2009, s podatki o terjatvi in označbo glavne nepremičnine skupne hipoteke. Tudi pritožbeno ni sporno, da sta pri glavni nepremičnini zaznamovana tako skupna hipoteka kot tudi neposredna izvršljivost notarskega zapisa. Ob navedenem so neutemeljene pritožbene trditve, da dolžnik ob nakupu svojih nepremičnin ni bil in ni mogel biti seznanjen z neposredno izvršljivostjo izvršilnega naslova tudi glede njegovih nepremičnin. Že zaznamba skupne hipoteke pri njegovih nepremičninah je kazala na to, da mora biti pozoren tudi na vpise glede skupne hipoteke pri glavni nepremičnini, kjer bi se z zaznambo neposredne izvršljivosti izvršilnega naslova vsekakor lahko seznanil. Publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo (6. člen ZZK-1) vzpostavlja domnevo, da tretji za podatek, ki je vpisan ve oziroma, da za podatek, ki ni vpisan, ne ve. V primeru, ko je izvršljivost terjatve zaznamovana v zemljiški knjigi, v primeru dolžnika sicer preko njene zaznambe pri glavni nepremičnini, za katero pa glede na čas vpisa velja, kot da je zaznamovana tudi pri stranskih nepremičninah, je zato mogoče reči, da je tretji, ki je takšno nepremičnino pridobil kasneje po zaznambi, z neposredno izvršljivostjo "soglašal".

9. Ob navedenem na podlagi določbe drugega odstavka 142. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ v zemljiški knjigi zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa SV 2272/09 z dne 20. 10. 2009, ki z zaznambo pri glavni nepremičnini učinkuje tudi pri stranskih nepremičninah, torej nepremičninah dolžnika (168. člen ZZK-1), učinkuje tudi proti vsakokratnemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, zaradi česar je upnikov izvršilni naslov tudi primeren izvršilni naslov za izvršbo zoper dolžnika kot kasnejšega pridobitelja s (skupno) hipoteko obremenjene nepremičnine.

10. Pritožbeni razlogi tako niso podani in ker v pritožbenem postopku tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je to na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

11. Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških postopka, ki so nastali v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker dolžnik ni uspel s pritožbo je sodišče ob uporabi šestega odstavka 38. člena ZIZ in prvega odstavka 154. lena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 ZZK-1 kot je veljal od 16. 9. 2003 do 5. 4. 2011, to je do uveljavitve ZZK-1C.