Jedro

Izročilne pogodbe, ki sta jo sklenila dva izročevalca, od katerih je ob vložitvi tožbe eden že mrtev, ni mogoče razveljaviti v celoti po tožbi še živega izročevalca, ker ta za tako tožbo nima nobenega pooblastila.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. odstavku izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, kolikor se nanaša na pokojno M. P. zavrne, v 2. odstavku pa tako, da se odločitev o pravdnih stroških glasi: "Vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške."

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno razveljavilo izročilno pogodbo z dne 23.11.1988, sklenjeno med pravdnima strankama in pokojno M. P. in odločilo, da se pri polovici nepremičnin, vpisanih v vložku št. 646 k.o. ..... ime tožene stranke, uradoma vknjiži lastninska pravica na ime tožeče stranke M. P. in pokojne M. P. za vsakega do 1/4, pri 1/2 nepremičnin, vpisanih v vložku št. 160 k.o. ..... na ime tožene stranke, uradoma vknjiži lastninska pravica na ime pokojne M. P., in pri 1/2 nepremičnin vpisanih v vložku št. 623 k.o. .... na ime tožene stranke uradoma vknjiži lastninska pravica na ime tožnika M. P. v 15-tih dneh. Toženi stranki je naložilo, da povrne tožeči stranki njene pravdne stroške. Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka. Navaja, da se sodišče oprijemlje in upošteva samo dejstva, da ni izpolnjeval pogojev iz izročilne pogodbe zadnja štiri leta, ne upošteva pa razlogov za to. Na zaslišanju so priče in tudi bivši tast - tožnik izjavili, da do danes ni nihče ne tast ne tašča, ki je že pokojna, ni potreboval pomoči iz naslova zdravstvenih razlogov in nege. Vsi so tudi izjavili, razen bivše žene, da je do 22.2.1996 opravljal oziroma pomagal pri vseh opravilih. Ko ga je v letu 1996 bivša žena zapustila, svojih obveznosti ni mogel več izpolnjevati. Nihče od njegovih bivših sorodnikov mu ni nikoli pripisal nobene krivde za razvezo. Od dne 22.2.1996 dalje ni mogel več izpolnjevati svojih obveznosti, saj ni mogel zahajati v hišo, kamor je od takrat zahajal tudi moški njegove bivše žene. S starši in brati bivše žene ni bil nikoli v sporu ali slabih odnosih. Ob razvezi mu je bila dodeljena v varstvo, vzgojo in oskrbo edina hči in vnukinja izročevalcev in zato je mnenja, da bi bilo pošteno in moralno, da se na ta način zavaruje neko imetje za hčerko, seveda, če zakon to dovoljuje. V sodbi pa se še ena stvar ne ujema z njegovo logiko in razumom, saj je sodišče del njegovega imetja po enajstih letih lastništva dodelilo njegovi pokojni bivši tašči, ki je bila vedno na njegovi strani in za časa svojega življenja ni hotela razveljaviti pogodbe. Sprašuje se, kako naj sedaj uveljavlja odškodnino od svoje pokojne tašče za vseh enajst let od kar je imel v lasti imetje, ki ga je bremenilo pri dohodnini, hčerka pa zaradi katastrskega dohodka ni dobila otroških doklad, štipendije itd. V celoti tudi zavrača sodne stroške, ker so po njegovem neutemeljeni, previsoki in pripisani njemu kot krivcu, ki to sigurno ni. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče prve stopnje je delno razveljavilo izročilno pogodbo z dne 23.11.1998 in sicer v kolikor se nanaša na toženca D. M., pri čemer pa je očitno prezrlo, da sta izročilno pogodbo na eni strani sklenila izročitelja M. P. in M. P.//// M. P. je dne 25.7.1998 umrla in ob njeni smrti je pogodba še vedno obstajala, saj jo ni nihče razveljavljal, kar pomeni, da je tudi po njeni smrti ni mogoče razveljaviti. Kolikor se torej nanaša odločitev sodišča prve stopnje na pokojno M. P. na eni strani in na toženca D. M. na drugi strani je ta odločitev posledica zmotne uporabe materialnega prava. Ne v njenem imenu, ne v njeno korist namreč ne more nihče zahtevati razveljavitve pogodbe, saj za to nima veljavnega pooblastila. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sodbo v 1. odstavku izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek kolikor se nanaša na pokojno M. P. zavrnilo. Taka odločitev je v skladu s 4. točko 358. člena ZPP. Pritožba pa ni utemeljena v tistem delu, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje kolikor se ta nanaša na tožnika M. P. Kot je razvidno iz izročilne pogodbe sta izročitelja izročila premoženje svoji hčerki J. M. v njeno last do polovice, do polovice pa zaradi sklenjene zakonske zveze njenemu možu D. M., današnjemu tožencu. Očitno je bilo torej, da je bila pogodba sklenjena glede na podlago, ki je pozneje odpadla. Ko se je toženec razvezal, je odpadla podlaga zaradi katere je bila izročilna pogodba sklenjena, po drugi strani pa toženec svojih obveznosti do tožnika, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ne izpolnjuje ali pa ne more izpolnjevati. Sodišče prve stopnje je torej tožbenemu zahtevku v tem delu pravilno ugodilo. V skladu z določbo 2. odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo o stroških vsega postopka. Ker je tožnik le doloma zmagal v pravdi, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 154. člena ZPP odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.